Po zahtevni spomladanski pridelovalni sezoni se je začela žetev žit

Letošnja pridelovalna sezona žit je bila predvsem zaradi spomladanskega deževja zelo zahtevna, izpostavljajo v kmetijski svetovalni službi. Temu primerna bo tudi letina. Žetev se je začela tudi na Primorskem. V letošnji pridelovalni sezoni žit so po ugodnih pogojih v času jesenske setve nato v spomladanskem času nastopile težave. Največ težav je povzročilo obilno deževje in posledično poplave v mesecu maju, je za STA spomnil specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota **BoštjanFerenčak.** Zaradi obilnih padavin so se začele pojavljati bolezni žit, kot so rumena rja, pšenična listna pegavost, ječmenov ožig, ramularijska pegavost in druge. Ker je bil marsikje teren razmočen, ni bilo možno pravočasno izvesti fungicidne zaščite posevkov, kar je povzročalo dodaten izpad zaradi bolezni žit. Posevki, ki so bili predolgo pod vodo, pa so propadli, je razmere opisal Ferenčak. V juniju je dodatno škodo na nekaterih območjih povzročila še toča. "Žita, ki niso bili prizadeta od moče in kjer so bili pravočasno izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, to so pravočasna dognojevanja ter strokovna in pravočasna zaščita proti boleznim, so danes v dobrem oz. solidnem stanju. Na teh površinah se napoveduje povprečna letina," je ocenil Ferenčak. Na posevkih, ki jih je prizadela preobilica padavin oz. toča, pa bodo določeni izpadi, je pa višina izpada različna, odvisna od njive do njive ter intenzitete omenjenih negativnih dejavnikov v času rastne sezone, je še ocenil specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje. Na Primorskem je bil zaradi slabega vremena največji izpad na ječmenih, ki so jih sicer že večinoma poželi, je za STA povedala specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Nova Gorica **Anka Poženel.** "Prevelike količine dežja v aprilu in maju so omogočile razvoj bolezni žit, razmočena tla pa so vsaj na nekaterih območjih pridelovalcem onemogočila izvajanje zaščite. Na tistih žitih, ki niso bila takrat zaščitena, med katerimi so bili predvsem ječmeni, so se razvile bolezni in plesen," je povedala Anka Poženel. Na Primorskem je bilo sicer v letošnjem letu z ječmenom posejanih okrog 450 hektarov polj, s pšenico pa okrog 400 hektarov. Površina, ki jo pridelovalci namenjajo žitom, je sicer vsako leto manjša, po mnenju Poženelove zaradi nestimulativne cene in težav z divjadjo in divjimi prašiči. Tako kot vsako leto pa bo tudi letos večina pridelanih žit namenjena prehrani za domače živali. Pri ozimnih žitih je v celotni Sloveniji posejanih okoli 29.000 hektarjev s pšenico, 21.600 hektarjev je ječmena, 5700 hektarjev tritikale, 1200 hektarjev rži in okoli 500 hektarjev ovsa. Poleg žit je v Sloveniji zasejano še okoli 3300 hektarjev oljne ogrščice, katere žetev se bo predvidoma začela okoli 10. julija. V Pomurju so največji pridelovalci žit večja kmetijska podjetja, imajo pa tudi nekateri posamezni kmetje z žiti posajene precejšnje površine.