Pivovarji vlado pozvali k umiku napovedanega sedemodstotnega dviga trošarin na pivo

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/img-2917dd7bb7f941255a23ed82a88fde27-v.webp)Na današnji novinarski konferenci je Združenje slovenskih pivovarjev opozorilo na težak položaj pivovarjev, ki ga dvig trošarin dodatno še slabša. Tako bo za 100 l piva s 5 vol. % alkohola potrebno plačati 64,75 EUR trošarine. Pivovarji predlagajo, da vlada prekliče sprejeto uredbo in z njimi začne dialog o znižanju trošarin na pivo. Največji problem je, da je že obstoječa slovenska trošarina izrazito višja kot pri sosedih, 1,7 krat višja od trošarine v sosednji Italiji, 2,4 krat višja od tiste na Hrvaškem, 2,5 krat višja kot v Avstriji in 2,8 krat višja kot na Madžarskem. Trenutna trošarina na pivo je tudi višja kot je strošek vseh surovin za izdelavo piva. Potrošnik mora vedeti, da si država prisvoji 45 % cene piva s trgovinske police. Gre za izrazito nepošten in nesorazmeren ukrep, saj se pod pretvezo varovanja javnega zdravja dodatno obdavčuje le alkohol v pivu. S tem država diskriminatorno obravnava alkoholne pijače. Pivovarji vsako leto prispevajo 290 milijonov EUR v državni proračun. Od tega 91 milijonov EUR predstavljajo trošarine, 108 milijonov EUR prispevek iz naslova DDV ter 91 milijonov EUR iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov. »V Sloveniji je 94 proizvajalcev piva, ki so zavezani za plačilo trošarine. Letno proizvedejo 1,8 milijona hektolitrov piva (vključno z brezalkoholnim pivom). Pivovarstvo ima močan multiplikativni učinek na zaposlovanje v različnih panogah, saj je vsaj 8.300 zaposlenih odvisno od tega sektorja. Nove dajatve so le kaplja čez rob,« je v uvodu poudarila dr. **Tatjana Zagorc**, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Poslovni rezultati malih pivovarjev so v zadnjih letih zelo slabi. Pivovarji si namreč po pandemiji COVID19 še vedno niso opomogli, ko je zaprtje lokalov močno zmanjšalo prodajo piva. Dodatno je k slabemu stanju prispevala ikrajinsko – ruska kriza. Tega izpada ne uspejo nadomestiti preko prodaje v trgovinah in preko spletne prodaje in gredo v rdeče številke. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/img-609ac986cfb326d6dde1d466d950ec1d-v.webp) »Ob vsem tem pa se soočamo še z visokimi stroški surovin, energentov, embalaže, stroškov dela in storitev, ki jih ne moremo prenesti na potrošnike», poudarja **Andrej Sluga**, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. »Ni problem 7% dvig trošarine, problem je, da imamo v Sloveniji že sedaj 6. najvišjo trošarino v Evropski uniji. Mali pivovarji danes plačajo milijon evrov trošarine v državni proračun in 7 % dvig bo pomenil še dodatnih 70.000 EUR. Premislimo ali je priliv v državni proračun z naslova trošarin na pivo res več vreden, kot vlaganje v mlado delovno silo v slovenskih pivovarnah, ki delujejo pretežno na podeželju. S pristojnimi ministrstvi smo se leto in pol pogovarjali in predstavljali argumente, iskali dialog, vendar nas Vlada ni slišala, zato tokrat pričakujemo, da sprejeto uredbo umakne in razmisli o znižanju višine trošarin na pivo.« »Obstoj manjših pivovarn je s to zadnjo uredbo resno ogrožen, Vlada RS pa tega ne želi razumeti,« poudarja **Igor Lazar** iz Pivovarne Loo-Blah-Nah, kjer si po krizi še niso opomogli, čeprav stalno iščejo rezerve in optimizirajo poslovanje. S 7 % dvigom trošarine se bo delež trošarin povzpel na 45 % cene izdelka, medtem ko se v sosednjih državah delež dajatev giblje med 28 % in 38 %. Zaradi dviga trošarine bi se lahko cena piva dvignila za več kot 4 %, seveda če jo bodo pivovarji uspeli prenesti v strukturo cene. V nasprotnem primeru jih bo še več v rdečih številkah. Zaradi višjih trošarin številnim slovenskim pivovarnam grozi zaprtje in posledično izbris slovenske ponudbe malih pivovarjev. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je veliko njih ravno izvedlo obsežne investicije v moderno tehnološko opremo, ki jih bodo vračale naslednjih 10 let. Če bodo pivovarji prisiljeni zapirati vrata, bo to prizadelo tudi državni proračun, z nižjimi prihodki iz naslova davkov in prispevkov. Tak primer je pivovarna Zajc, ki je začela poslovati v dobrih pogojih, potem pa je prišel covid in zaprtje gostinskih obratov, pripoveduje **Jože Podobnik**, lastnik Pivovarne Zajc. »Poleg prihrankov smo najeli kredite za pivovarno, vlagali smo iz različnih virov, sin je v družinskem podjetju videl prihodnost in se v njem tudi zaposlil. Danes pa ne vemo ali bo zgodbo lahko nadaljeval?« »Vlado RS pozivamo k takojšnjemu preklicu sprejete uredbe, ki ima resne in daljnosežne posledice. Uredba ne bo prizadela zgolj proizvajalcev, temveč celotno dobaviteljsko verigo. Posledice pa bodo posredno občutili tudi potrošniki,« je poudaril Marko Jamnik, iz Pivovarne Tektonik, ki posluje že 10 let in je v negotovosti, ali bo njegova pivovarna poslovala tudi naslednje leto. **Janez Skok** iz Pivovarne Maister meni, da v Sloveniji delamo vrhunska piva, to povedo tudi kupci iz tujine. »Država bi morala ustvarjati stabilno in predvidljivo poslovno okolje, ne pa da dodatno obremenjuje podjetja.« Podobno zgodbo uspešne prodaje piva na tuje je izpostavil tudi **Luka Rojnik** iz Pivovarne Green Gold. »10 let nazaj smo dosegli znižano trošarino za male pivovarje, sledil je razcvet, danes v svetu poznajo ne samo slovensko pivo, cenijo tudi slovenski hmelj. Ne razumem, da s strani države ni nobenega posluha.« Pivovarji so opozorili, da se Vlada RS naj preneha slepiti, da s trošarinami naslavlja javno zdravje. Dvig trošarin je ozko usmerjen in parcialni ukrep v sicer že reguliranem sektorju pivovarstva. Predlog uredbe ne prinaša celovite rešitve za problematiko zdravja ljudi zaradi prekomernega pitja alkohola. Predvideva povišanje trošarin za pivo, pri čemer je iz regulacije izvzeto vino, kar je za pivovarje zelo diskriminatoren pristop. Ob tem pa je potrebno dodati, da je s trošarino reguliranih približno zgolj 50 % trga potrošnje alkoholnih pijač. Ampak o tem, očitno ne razmišlja nihče. V zadnjih desetih letih se je podvojil trg piv z nižjo stopnjo alkohola in brezalkoholnih piv, saj so pivovarji spodbudili in se odzvali na zahteve potrošnikov po širšem naboru piv za tiste, ki želijo zmanjšati uživanje alkohola. Pivovarji ne bežimo pred odgovornostjo. Želimo dialog, sodelovanje. Želimo prihodnost doma, v Sloveniji. Vir/Foto: Združenje slovenskih pivovarn pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Foto: Freepik | Boštjančič: "Sedemodstotni dvig je kompromis"Vlada z dvigom trošarin na alkoholne pijače, predvsem pivo, po pojasnilih ministra za finance Klemna Boštjančiča in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Ruper zasleduje predvsem cilje zdravstvene politike. Alkohol je namreč eden ključnih javnozdravstvenih problemov, sta izpostavila. Sedemodstotni dvig je po Boštjančičevih besedah kompromis."V podporo nedavno sprejeti uredbi vlade o povišanju trošarin na alkohol, zlasti pivo, želiva poudariti, da so razlogi za ta ukrep trdno utemeljeni z vidika varovanja zdravja prebivalstva. Zvišanje trošarin ni usmerjeno v ustvarjanje dodatnih proračunskih prihodkov, ampak predvsem v zmanjšanje dostopnosti alkohola, kar dokazano vodi k zmanjšanju njegove porabe, zlasti med mladimi," sta zapisala v sporočilu za javnost. Ministra sta pojasnila, da se pogovarjajo tudi o trošarinah na vino, a sta oba izpostavila njegov poseben status. |