Panelisti pri trajnostnem kmetijstvu poudarili naložbe in sodelovanje

Pomembno bo tudi večje sodelovanje deležnikov v prehranski verigi. Prehranski sistem je izrazito dinamičen in kompleksen sistem. Sooča se z zelo resnimi izzivi, ki so prvenstveno ekonomski, je na panelu o ključnih ekonomskih vprašanjih trajnosti kmetijstva dejal Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete. Slovensko agroživilstvo je po Kuharjevem prepričanju nujno potrebno prestrukturiranja, saj so se zadnje pomembnejše spremembe zgodile pred približno 50 leti. "Rezultat je ta, da nismo prehransko suvereni," je opozoril. Ključna je krepitev ekonomske konkurenčnosti kmetijstva. Predsednik Zadružne zveze Slovenije **Borut Florjančič** je med ekonomskimi izzivi kmetijstva izpostavil šibko vertikalno povezanost prehranske verige in pomanjkanje investicijskega kapitala v verigi. Obenem je poudaril, da cene kmetijskih pridelkov ne pokrijejo dodatnih stroškov trajnosti, da sta ekonomski in socialni temelj trajnosti podrejena okoljskemu. Za naslavljanje teh izzivov je med drugim pozval k ciljnim investicijam v kadre in infrastrukturo ter pozitivno diskriminacijo verige, ki temelji na surovini slovenskega porekla. Prav tako si želijo stabilnejše in predvidljivejše poslovno okolje ter pravično porazdelitev stroškov trajnosti. Za zagotavljane večje samooskrbe in prehranske suverenosti se v Sloveniji letno nameni okoli 300 milijonov evrov, vendar z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, pa je medtem ocenil **Toni Balažič** iz podjetja Panvita. Denarja je po njegovem mnenju sicer dovolj, a ni učinkovito razporejen, predvsem je treba okrepiti subvencioniranje. Za delovanje prehranskega sistema je ključen uravnotežen odnos v prehranski verigi, kjer pa prepogosto prihaja do konfliktov in je premalo transparentnosti. Zato je po njegovem mnenju potrebna dobra analiza verig, za večjo samooskrbo na področju sadja in zelenjave pa več vlagati v rastlinjake. Rastlinsko predelavo bi se lahko povečalo tudi s širitvijo namakalnih sistemov. Teh je po besedah **Marine Pintar** iz biotehniške fakultete v Sloveniji 8000, kar je bistveno premalo. Po načrtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je na voljo sredstev za 900 namakalnih sistemov, kar je glede na ambicije zelo malo, je ocenila. Po njenem mnenju je treba podpirati velike namakalne sisteme, ki bi združevali po več 10 pridelovalce, okrepiti sodelovanje z župani in vzpostaviti tehnične pisarne, ki bi spodbujale ljudi, da pristopijo k namakanju. Za zagotavljanje prehranske varnosti in samooskrbe so pomembne tudi masne bilance. Gre za proces, s katerim se spremlja pot surovine od pridelave do izdelka, je pojasnila predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) **Tatjana Zagorc**. Poleg masnih bilanc in sledljivosti je potrebno tudi znanje. Zagorc je tako pozvala k razvoju raziskovalne infrastrukture in storitev za potrebe kmetijskih gospodarstev ter živilske industrije. Podnebne spremembe, ki predstavljajo izziv za prehransko varnost, so realnost, ki je tu in bo tu ostala, je medtem na panelu o okoljskih vprašanjih trajnosti kmetijstva poudarila **Lučka Kajfež Bogataj** iz biotehniške fakultete. Trenutno se preveč pozornosti posveča temu, da kmetijstvo prispeva k podnebnim spremembam, povsem pa se je zanemaril vidik prilagajanja spremembam. Za naslavljanje okoljskih izzivov v kmetijstvu, kot je izguba biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih, je potrebna uskladitev javnih politik in spodbujanje pridelave, ki upošteva naravi prijazne smernice, je pojasnil direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije **Damijan Denac**. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije **Roman Žveglič** je med izzivi naštel pomanjkanja interesov med mladimi za kmetovanje in sezonske delovne sile, izpostavil pa je tudi potrebo po krepitvi znanj in inovacij. Za preusmeritev kmetijstva bo ključna stabilnost odkupnih cen, ki bo zagotavljala razvoj kmetij. Potem bo interes tudi za druge produkte, ne samo tradicionalne, veliko večji, je prepričan. Panela sta potekala v okviru današnjega predsedničinega foruma, ki ga je na Brdu pri Kranju organizirala predsednica republike **Nataša Pirc Musar**. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*