Otvoritev Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/cdsc02967-fillwzc2ocw1mjasija4ndgyn2y3ytgixq.webp) Na fotografiji slavnostni prerez traku. Z leve proti desni: mag. **Bojan Kumer, Mateja Čalušić**, dr. **Nike Kranjc**, mag. **Borut Sajovic**, dr. **Jerneja Jug Jerše**. Novi center predstavlja strateški korak k dolgoročni odpornosti slovenskih gozdov, saj bo z najsodobnejšo raziskovalno in tehnološko infrastrukturo omogočil razvoj drevesničarske in semenske dejavnosti ter okrepljeno varstvo gozdov v času vse izrazitejših podnebnih sprememb in biotskih tveganj. Ministrica **Mateja Čalušić** je ob tem poudarila: »V minulih desetih letih se pospešeno soočamo s podnebnimi spremembami, ki se v gozdu odražajo kot veliko število izjemnih vremenskih pojavov, kot naravne ujme rekordnega obsega, prekomerna namnožitev škodljivih organizmov in pojavljanje novih, doslej neznanih škodljivih organizmov. Zato so področja gozdne genetike, pridobivanja ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala in varstva gozdov ključna za prihodnji razvoj gozdov.« Kako pomemben je center za prihodnost gozdov v Sloveniji, je izpostavila tudi direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. **Nike Kranjc**: »Ponosni smo, da smo projekt izgradnje novega Centra uspešno pripeljali do slavnostne otvoritve. Nova infrastruktura, ki obsega 2.527 kvadratnih metrov sodobnih raziskovalnih in laboratorijskih prostorov, predstavlja strateško naložbo v prihodnost slovenskih gozdov ter pomemben prispevek k znanstveni odličnosti, podnebni odpornosti in trajnostnemu razvoju Slovenije. Objekt je zasnovan v skladu z najvišjimi standardi trajnostne gradnje, saj vključuje več kot 1.400 kubičnih metrov masivnega lesa.« Na otvoritvi je bila prisotna tudi vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. **Jerneja Jug Jerše**, ki je ob tem dejala: »Evropska komisija se zelo veseli odprtja tega projekta, ki je bil večinsko financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost v višini 5,1 milijona evrov. Projekt povezuje trajnostno upravljanje gozdov kot strateškega vira za Evropo in Slovenijo, ohranjanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, med drugim tudi skozi hitro pogozdovanje po naravnih nesrečah. Posebne čestitke Gozdarskemu inštitutu za izgradnjo skoraj nič-energetske lesene stavbe z uporabo obnovljivih virov energije.« Ob otvoritvi centra je minister za okolje, podnebje in energijo mag. **Bojan Kumer** poudaril, da je bila njegova vzpostavitev podprta s sredstvi Podnebnega sklada: »Podnebne spremembe v Sloveniji niso več oddaljena napoved, ampak realnost – od požara na Krasu do poplav leta 2023 in vse pogostejših suš. Posledice so vidne tudi v naših gozdovih, ki jih vse pogosteje prizadenejo ujme in napadi podlubnikov. Novi center bo zato pomembno prispeval k njihovi odpornosti, saj bo zagotavljal kakovosten semenski material, strokovno podporo obnovi gozdov ter spremljanje njihovega zdravstvenega stanja. Pomembno sporočilo daje tudi sam objekt: lesena, energetsko učinkovita stavba, ki uporablja obnovljive vire energije, kaže, da lahko z gradnjo hkrati zmanjšujemo emisije in krepimo domačo lesno verigo. Za postavitev centra smo iz Podnebnega sklada namenili 2,47 milijona evrov.« Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. **Igor Papič** je dodal, da center predstavlja pomembno investicijo v znanost: »Investicije v znanost, raziskave in inovacije se vedno večkratno povrnejo in prispevajo k dobrobiti celotne družbe, zato je ta vlada poleg povečanega financiranja znanosti, raziskav in inovacij zagnala tudi največji investicijski cikel v znanstvenoraziskovalno in visokošolsko infrastrukturo. S tem je omogočila dobre finančne in infrastrukturne pogoje za slovensko znanost in visoko šolstvo.« Gradnja Centra se je začela septembra 2024 in je bila zaključena decembra 2025. Objekt je zasnovan skladno z načeli trajnostne gradnje. Pri gradnji so bili uporabljeni trajnostni in naravni materiali (predvsem les) z nizkim ogljičnim odtisom ter možnostjo recikliranja. Zgradba vključuje elemente zelene strehe, pri izgradnji podporne infrastrukture pa so bila upoštevana načela trajnostne rabe prostora in načelo, da se ne škoduje bistveno (»do no significant harm«). Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano