Odkupne cene vzrejenih vodnih organizmov lani najvišje doslej

V prostočasnem ribolovu na morju je bilo ulovljenih najmanj rib in drugih organizmov doslej, v sladkih vodah je bil ulov nad 10-letnim povprečjem. Vzreja vodnih organizmov v kopenskih vodah je predstavljala več kot 60 odstotkov vse proizvodnje, vendar manj kot predlani. Delež vzrejenih morskih rib in mehkužcev se je povečal za osem odstotnih točk. Vzrejenih je bilo 520 ton klapavic oz. za četrtino več kot leto prej, je ta teden objavil državni statistični urad. Pri vzreji sladkovodnih rib so hladnovodne obsegale skoraj 80 odstotkov celotne proizvodnje, od tega je bilo največ šarenke - okoli 730 ton, kar je 15 odstotkov manj kot leto prej. Med toplovodnimi ribami je prevladoval krap, vzreja je znašala 123 ton in je bila primerljiva z letom prej. Cene vseh vzrejenih vodnih organizmov so bile lani v povprečju za 15 odstotkov višje kot predlani. Skupna odkupna vrednost v akvakulturi je obsegala 6,8 milijona evrov, največ po letu 2011, odkar zbirajo te podatke. Povprečna odkupna cena za kilogram šarenke je znašala 5,65 evra ali 17 odstotkov več kot leto prej in skoraj 45 odstotkov več, kot znaša desetletno povprečje. Za kilogram krapa je bilo treba odšteti 3,06 evra oz. okoli 30 odstotkov več kot v letu prej in največ doslej. Cena za kilogram klapavic je dosegla 0,87 evra. Skupaj z večjim ulovom je pripomogla k drugi najvišji odkupni vrednosti do zdaj - skoraj pol milijona evrov. V okviru prostočasnega ribolova na morju je bilo ulovljenih okoli 9,8 tone rib in drugih morskih organizmov. To je 15 odstotkov manj kot predlani in najmanj doslej. Mehkužci in raki so obsegali četrtino ulova, ta je bil na letni ravni večji za 14 odstotkov. Največ je bilo sip, okoli dve toni, kar je predstavljalo količinsko največji ulov posameznega morskega organizma. Za četrtino se je zmanjšal ulov rib. Znašal je 7,2 tone in je bil najnižji po letu 2015. V sladkih vodah so športni ribiči ujeli skoraj 160 ton rib. To je primerljivo z letom prej in za šest odstotkov več od desetletnega povprečja. Hladnovodne ribe so s 27 tonami predstavljale 17 odstotkov celotnega ulova. Največ so ulovili šarenk - okoli 23 ton ali za 11 odstotkov več od desetletnega povprečja. Toplovodne ribe so s 130 tonami tako predstavljale 83 odstotkov celotnega športnega sladkovodnega ribolova. Največ so ulovili krapov, skoraj 70 ton, kar je primerljivo z letom prej in za 13 odstotkov več od desetletnega povprečja. V dejavnosti ribištvo je bilo lani delovno aktivnih 242 oseb ali 12 odstotkov manj kot leto prej. V morskem gospodarskem ribolovu se je njihovo število zmanjšalo za petino, v marikulturi za desetino in v sladkovodnem ribogojstvu za sedem odstotkov, v ločeni objavi navajajo statistiki. Ocenjujejo, da se je z morskim gospodarskim ribolovom ukvarjalo 70 delovno aktivnih oseb, petino manj kot leto prej. Približno 65 odstotkov so predstavljali samozaposleni ribiči, preostalo so bili zaposlene osebe. Med vsemi delovno aktivnimi osebami v gospodarskem ribolovu jih je skoraj polovica delala s polnim delovnim časom. Z vzrejo rib ali školjk v morskih in celinskih vodah se je ukvarjalo 172 oseb. Število delovno aktivnih v sladkovodnem ribogojstvu se je na letni ravni zmanjšalo za sedem odstotkov, v marikulturi pa za desetino. V celotni akvakulturi se je število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah, všteti so tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom, zmanjšalo za osem odstotkov. Okoli 55 odstotkov vseh delovno aktivnih v akvakulturi je to delo opravljalo s polnim delovnim časom. Registriranih je bilo 131 ribiških plovil, enako kot leto prej in najmanj od leta 2007. Nekoliko se je povečalo število plovil, dolgih od 12 do 17,5 metra, in sicer za okoli 12 odstotkov, zmanjšalo pa se je število plovil dolžine do 11,9 metra. Skupna bruto tonaža je ostala podobna kot leto prej - 648 BT, prav tako skupna moč glavnih motorjev, znašala je 7966 kilovatov. Ribniki za vzrejo sladkovodnih rib so pokrivali 242 hektarjev. To je največ doslej in primerljivo s površino iz leta pred tem. Prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib se je povečala za 18 odstotkov na 79.000 kubičnih metrov, največ doslej. Površina objektov za vzrejo školjk se je na drugi strani v primerjavi z letom prej, ko je bila največja do zdaj, zmanjšala za skoraj četrtino in je znašala 57 hektarjev.