Odbor DZ za kmetijstvo za podporo trajnostnega prehoda sektorja živinoreje

Poslanci so ob tem sprejeli sklep poslanskih skupin Svoboda in SD, s katerim vladi predlagajo, da podpre trajnostni prehod živinorejskega sektorja. Prvi del nujne seje, ki je bila ob burnem odzivu dela javnosti, kmetov in strokovnjakov na izjave premierja **Roberta Goloba** o zmanjšanju uživanja mesa sklicana na zahtevo poslanske skupine NSi, je potekal 2. februarja. Sejo, na kateri so strokovnjaki članom odbora predstavili trenutno stanje slovenske živinoreje, so morali takrat prekiniti zaradi pomanjkanja časa, zato so danes nadaljevali s poslansko razpravo ter izvedli glasovanje o predlaganih sklepih. Poslanec SDS **Jožef Jelen** je pojasnil, da je naloga parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da podpre kmetijstvo in s tem tudi živinorejo in pomaga pripraviti čim boljše pogoje za kmetovanje, sploh v teh težkih časih. V poslanski skupini SDS so zato pripravili predlog sklepa, s katerim bi odbor pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da izvede ukrepe, ki bodo zaščitili slovenske živinorejce in čez pol leta o teh ukrepih poroča odboru. Tomaž Lisec (SDS) je opozoril, da se je v prvem delu seje preveč razpravljalo o besedah premierja in premalo o problematikah na področju živinoreje, kot so zaraščanje, samooskrba in nizke odkupne cene slovenskega mleka in mesa. Sklep, ki so ga pripravili, je po njegovi oceni realen, saj ministrstvu nudi dovolj časa za pripravo ukrepov. Glede predlaganega sklepa Svobode in SD, da je treba živinorejo podpreti pri trajnostnem prehodu, pa je dejal, da slovenski kmet s svojimi izpusti na globalnem trgu ni problem in da slovenske krave ne bodo rešile globalnega ogljičnega odtisa. Poslanec Svobode Tomaž Lah je glede predlaganega sklepa SDS medtem izrazil mnenje, da glede na trenutne aktivnosti ministrstva na tem področju ni potrebno kakšno posebno poročanje odboru o ukrepih. Ob tem pa je spomnil, da je Slovenija junija 2021 sprejela podnebno strategijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2050 podnebno nevtralna družba. Gre za preobrazbo, ki zahteva spremembe v vseh sektorjih, ne le kmetijstvu in živinoreji, je poudaril. Zato so poslanci Svobode in SD predlagali sklep, da odbor predlaga vladi in kmetijskemu ministrstvu, da podpreta živinorejski sektor pri prehodu v trajnostno živinorejo z ohranitvijo pomena pri zagotavljanju samooskrbe ter svoje pomembne vloge pri ohranjanju kulturne krajine, vitalnosti podeželja in pozitivnega učinka na biodiverziteto. Lah in poslanka **Mateja Čalušić** (Svoboda) sta v razpravi izpostavila podatek o visokem izvozu in uvozu mesa v Sloveniji. Prepričana sta, da bi se na tem mestu dalo veliko narediti in tako pomagati slovenski živinoreji. Kot je predstavila Čalušić, bi se lahko med drugim slovenskim kmetom olajšalo prodajo mesa in mleka slovenskim izobraževalnim zavodom. Navedbe, da bi bila slovenska živinoreja ogrožena, so po Lahovem mnenju pretirane. **Franc Props**, prav tako iz vrst Svobode, pa je poudaril, da v zadnjih mesecih ni bilo sprejetih ukrepov, s katerimi bi se kmetom in živinorejcem zmanjševalo podpore. Je pa nekatere zmotil novoustanovljeni strateški svet za prehrano, v katerem po mnenju nekaterih očitno ni "ta pravih", je še prepričan Props. Nobenega od predlaganih sklepov pa niso podprli v poslanski skupini Levica. Poslanka **Tatjana Greif** je izpostavila, da imamo v Sloveniji z mesom zagotovljeno zadostno stopnjo samooskrbe, edina izjema je samooskrba s svinjskim mesom. Obseg živinoreje v Sloveniji bi bilo tako treba spraviti v neke vzdržne okoljske omejitve, namesto promocije mesa pa bi bilo treba okrepiti promocijo brezmesne hrane. Kmetijska ministrica **Irena Šinko** je ob koncu seje ponovila, da je živinoreja pomemben del slovenskega kmetijstva, zelo pomembno pa je tudi, da se da poudarek trajnostnemu kmetijstvu ter skrbi za dobrobit živali. Člani odbora so na glasovanju sprejeli predlagani sklep Svobode in SD, medtem ko sklep SDS ni prejel zadostne podpore.