Odbor DZ za kmetijstvo prižgal zeleno luč predlogu zakona o vinu

| Kot je poudarila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, predlog novega zakona o vinu, ki so ga oblikovali v dialogu z nevladnimi organizacijami, ni zgolj parcialna in tehnična novelacija obstoječe zakonodaje, temveč predlog za celovito in sistemsko ureditev področja. | Kot ključne strukturne spremembe je izpostavila nadgradnjo registra pridelovalcev, jasnejše opredelitve obveznosti vpisa, razširitev obveznosti vpisa tudi na določene subjekte brez lastnih vinogradov, natančno prijavo pridelka grozdja ter nov sprejemni dokument za grozdje. "Cilj je vzpostavitev popolne, sledljive in pregledne evidence, ki bodo omogočale učinkovitejši nadzor, boljše upravljanje tveganj in enake pogoje za vse. Ključna razlika ni zgolj v normativni nadgradnji, temveč v jasni zavezi k doslednemu izvajanju registra kot temeljnega orodja za upravljanje panoge," je poudarila. Predlog zakona naslavlja tudi področje zasaditve in ohranjanje vinogradniških površin, prenos evropskega sistema dovoljenj, možnost prestrukturiranja že izkrčenih vinogradov ter prehodno enoletno obdobje za prijavo vinogradov, zasajenih brez dovoljenj. Ohranjajo se tudi označbe kakovostnih razredov slovenskih vin z geografsko označbo ter jasno ureja postopke ocenjevanja, označevanja in nadzora, je poudarila Čalušić. "Če želimo, da bo slovensko vino tudi v prihodnje sinonim za kakovost, potem moramo imeti pogum postaviti jasna pravila in jih predvsem tudi izvajati. Ta zakon pomeni konec nedorečenosti in konec toleriranja sivih con, pomeni odgovornost tako države kot deležnikov v sami panogi. Vinogradništvo in vinarstvo sta strateški dejavnosti ne le zaradi gospodarskih kazalnikov, temveč zaradi njune širše družbene vloge ohranjata podeželje, ustvarjata dodano vrednost, povezujeta turizem in gastronomijo ter krepita mednarodno prepoznavnost Slovenije," je podčrtala ministrica. Podporo zakonu so podali tudi predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), obenem pa se zavzeli za določitev minimalnega praga pridelave grozdja v posebnem pravilniku. "Želimo zaščititi pridelavo, ker pač žal na terenu opažamo zlorabe. Imamo primere, ko skoraj ni nobenega pridelka, pa je nekdo deležen najrazličnejših podpor," je opozoril **Andrej Rebernišek** iz KGZS. Spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, so podprli tudi v Zadružni zvezi Slovenije, Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, ter Vinski družbi Slovenije, a obenem izpostavili nujnost še dodatnih izboljšav. V luči tega so predlagali štiri predloge dopolnil, med drugim, da bi bil dokup grozdja vinarjem omogočen le v izjemnih okoliščinah. "To je razumna zaščita družinskih kmetij in tradicije pridelave vina, vendar mora biti tak dokup strogo omejen, dokazljiv in nadzorovan. S tem se preprečuje ustvarjanje nelojalne konkurence," je dejala **Tina Buh** iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Zavzela se je tudi za jasno razmejitev statusov vinarja kot fizične osebe in samostojnega podjetnika posameznika. "Pridelava vina je po svoji naravi predelovalna in tržna dejavnost, dvojni status iste osebe pa ustvarja sistemske nedoslednosti in odpira prostor za zlorabe," je opozorila Buh. **Jure Grubar** iz Vinske družbe Slovenije je ob tem izrazil tudi bojazen, da predlog zakona ne naslavlja dovolj učinkovito vsega zatečenega stanja v vinogradništvu. "Zato bo nadaljnja komunikacija nujno potrebna, ne samo danes, letos, temveč tudi v prihodnjih letih," je dodal. Podporo vsebini zakona so izrazili tako poslanci iz koalicijskih kot tudi opozicijskih vrst. **Tomaž Lah** (Svoboda) je izrazil zadovoljstvo, da je zakon ugledal luč sveta, saj je Slovenija država z vrhunskimi butičnimi vini. Ob tem je spomnil tudi na pozitivno podporo zakonodajnemu predlogu s strani vinogradnikov. **Andrej Kosi** iz SDS je medtem opozoril na problem opuščanja vinogradov in se zavzel za uvedbo minimalnega praga pridelave grozdja. Čalušič mu je odgovorila, da trenutno v zvezi s tem vprašanjem pripravljajo strokovne podlage, ki pa še niso zaključene. Poslanci so ob koncu seje podprli predlog zakona in tudi večje število koalicijskih dopolnil večinoma nomotehnične narave. V skladu z enim od njih bodo lahko pridelovalci po novem zaprosili za ponovno zasaditev vinske trte tudi na površinah, ki so bile kadarkoli v zadnjih petih (ne več treh) letih dejansko rabljene kot vinograd. Vir: sta Foto: Arhiv Instore