Odbor DZ upravo za varno hrano pozval k izboljšanju protokola obveščanja potrošnikov

Prav tako je upravi predlagal, da spremeni protokol obveščanja potrošnikov o neskladnosti živil in sprejme ukrepe za skrajšanje izvedbe analiz. Sklic nujne seje odbora je zahtevala poslanska skupina NSi. Poslanka NSi **Vida Čadonič Špelič** je na seji med drugim spomnila na julijski primer breskev, uvoženih iz Srbije, pri katerih je analiza pokazala prisotnost prepovedanega pesticida klorpirifos, uprava za varno hrano pa odpoklica ni izvedla, ker so bile breskve že prodane v eni izmed prodajnih verig. Kot je poudarila poslanka, uprava prav tako ni pojasnila, kje so bile prodajane poljske slive, ki so vsebovale nedovoljeni pesticid klorpirifos-etil, saj da naj bi bila to poslovna skrivnost. "Tu je uprava prestopila mejo svojih pooblastil, ker se je postavila na stran tistih, ki distribuirajo in prodajajo, ne pa na stran potrošnikov," je bila kritična Čadonič Špelič. V NSi so po njenih besedah ugotovili, da je treba izboljšati protokol obveščanja in analize tveganja. Poslanci so se v razpravi strinjali, da imajo porabniki pravico vedeti, kakšno hrano kupujejo. Obenem so se strinjali, da je 20 dni, kolikor je v primeru spornih breskev trajalo od odvzema vzorcev do rezultatov analize, neprimerno dolga doba. Člani odbora za kmetijstvo so na glasovanju soglasno podprli sklepe, ki jih je predlagala koalicija. Odbor je na podlagi sprejetih sklepov pozval upravo za varno hrano, da ažurno in učinkovito obvešča potrošnike o neskladnosti živil, odvzetih v okviru uradnega nadzora. Prav tako so upravi predlagali, da spremeni protokol obveščanja potrošnikov o neskladnih in nevarnih živilih ter da sprejme ukrepe glede skrajšanja časa izvedbe analiz vzorcev živil. V. d. generalne direktorice uprave za varno hrano **Vida Znoj** je pojasnila, da je čas trajanja analize odvisen od tega, ali gre za program spremljanja ali poostrenega nadzora. Če gre za program spremljanja, potem je osnovno izhodišče, da so živila na trgu varna, zato je tudi za analizo teh vzorcev določenih 20 delovnih dni. V primeru, da gre za poostreni nadzor, pa je osnovno izhodišče, da obstaja določen sum neskladnosti z varnostnimi standardi in v tem primeru je čas analize krajši, do pet delovnih dni. "Vendar moramo vedeti, da so kapacitete nacionalnega laboratorija, tako glede kadra kot opreme, omejene," je poudarila Znoj. Trditev, da uprava ne izvaja nadzora na podlagi ocene tveganja, po njeni oceni ne drži. Med drugim je pojasnila, da je število zavrnitev pošiljk živil na meji od leta 2013 do 2023 poraslo: 2013 je bilo izvedenih sedem zavrnitev, leta 2022 19, letos pa do zdaj 39. Znoj in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Irena Šinko** sta na seji predstavili, da je vlada upravi že naložila, naj spremeni način obveščanja o neskladnih in nevarnih živilih. Po besedah Znoj so k tem spremembam že pristopili, bodo pa zagotovo še potekala dodatna usklajevanja. V okviru sprememb bodo na spletni strani uprave navedene osnovne informacije o sami vrsti živila, mestu vzorčenja, proizvajalcu, poreklu in roku uporabnosti, je potrdila. Šinko je med drugim ocenila, da je v preteklosti mogoče res prišlo do šuma v komunikaciji, ampak da gre pri tem za nekaj, kar se da izboljšati. Spremembe protokola za komunikacijo bodo zato izpeljali na način, da se bo zaščitilo potrošnike. Znoj je glede same analize tveganja povedala, da so ravnokar aktivno pristopili k intenzivnemu nadzoru distributerjev, kako oni preverjajo dobavitelje. Preverjali bodo tudi, kako same dobavitelje preverjajo trgovci. Pridobljene podatke bodo nato uporabili pri pripravi programov nadzora za naslednje leto. Glede stika z novinarji pa je Znoj prepričana, da so bili na upravi od časa njenega imenovanja avgusta letos proaktivni in da so tem posredovali pojasnila strokovnjakov glede omenjenih neskladnosti živil. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*