Objavljeni rezultati nove raziskave Inštituta za nutricionistiko

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/veskajjes.webp) Inštitut je raziskavo izvedel v sodelovanju z Univerzo v Aarhusu, vanjo pa je bilo vključenih preko 1.600 potrošnikov iz Slovenije in Nemčije. V raziskavi so preučevali, kako ljudje sprejemajo nakupne odločitve pod časovnim pritiskom, kar je za aktualno nakupovalno okolje zelo značilno. Rezultati raziskave so pokazali, da so potrošnikom pri izboru živil podatki o hranilni sestavi živil pomembni, na izbor pa vpliva tudi oblika predstavitve takšnih informacij. Med slovenskimi potrošniki je k večji izbiri zdravju koristnejših živil najbolj prispevala oznaka prehranskega semaforja - ki ga ljudje poznajo iz mobilne aplikacije VešKajJeš, medtem ko je najhitrejše odločitve omogočila oznaka Nutri-Score, ki je v Nemčiji in nekaterih drugih državah že dobro uveljavljena, v Sloveniji pa še ni dobro poznana, saj jo najdemo predvsem na nekaterih uvoženih živilih. Rezultati raziskave ponujajo pomemben vpogled v to, kako je mogoče s primerno predstavljenimi informacijami podpreti za zdravje bolj ugodne prehranske izbire. Označevanje hranilne sestave na sprednji strani embalaže ima pomembno vlogo pri informiranju potrošnikov. Kljub zakonski obveznosti označevanja hranilne vrednosti (pogosto v obliki preglednice) na označbi živila, številni potrošniki pri nakupu tovrstne podatke spregledajo. Raziskave kažejo, da preglednice hranilne vrednosti zahtevajo več časa za razumevanje, pogosto pa niso oblikovane tako, da bi potrošnik iz njih lahko hitro razbral informacijo o celokupni hranilni sestavi živila. V sodobnem tempu nakupovanja potrošniki sklepajo nakupne odločitve bolj intuitivno. Zato so oznake, ki informacije o hranilni sestavi živil predstavijo bolj vizualno z uporabo barv in grafik na sprednji strani embalaže, prepoznane kot učinkovitejše orodje pri hitrem odločanju. V novi raziskavi so na Inštitutu za nutricionistiko primerjali štiri načine prikaza informacij o hranilni sestavi: običajno preglednico hranilne vrednosti, oznako Nutri-Score, oznako NutrInform Battery in sistem prehranskega semaforja. Preizkus je bil zasnovan tako, da so morali udeleženci v omejenem času izbrati med živili, ki so se razlikovala v številnih lastnostih - med drugim tudi v hranilni sestavi. Takšen pristop omogoča vpogled v to, katere informacije potrošniki zaznajo kot bolj ali manj pomembne pri izbiri živil. ![FOPNL](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/FOPNL.webp) **Na zgornji fotografiji** so različni načini prikaza podatkov o hranilni sestavi živil (od leve proti desni: preglednica hranilne vrednosti, Nutri-Score, NutrInform Battery in prehranski semafor). Rezultati raziskave so pokazali, da je bila tako v Sloveniji, kot v Nemčiji, ugodna hranilna sestava pomembna lastnost pri izbiri živil, vendar zelo odvisna od načina prikaza te informacije. Za spodbujane zdravih izbir med nemškimi udeleženci je bila najučinkovitejša oznaka Nutri-Score, ki je v Nemčiji že dobro poznana in podprta s strani države, poleg tega pogosto prisotna na trgovinskih policah, ljudje pa ji tudi zaupajo. V Sloveniji je Nutri-Score manj poznan, saj se na živilih pojavlja redkeje – predvsem na uvoženih izdelkih. Med slovenskimi udeleženci je bila za spodbujane zdravih izbir najučinkovitejša oznaka prehranskega semaforja, ki na označbah sicer ni pogosto prisoten, se pa od leta 2019 uporablja v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš. Raziskava je preučevala tudi časovno komponento izbora živil, saj potrošniki nakupne odločitve pogosto spremljajo pod časovnim pritiskom. V obeh državah so preiskovanci najhitreje izbirali med živili, kadar je bila hranilna sestava prikazana v obliki Nutri-Score oznake, najpočasneje pa pri prikazu preglednice hranilne vrednosti. Še posebej v Sloveniji, kjer je poznavanje sistema Nutri-Score slabše, je bila kljub hitrejši interpretaciji le-ta včasih tudi napačna in se ni odrazila v bolj zdravi izbiri. To dodatno potrjuje pomembnost izobraževanja potrošnikov glede pravilne interpretacije in uporabe označb na živilih. ### **Kaj je prehranski semafor in kaj Nutri-Score?** Prehranski semafor označuje količine kritičnih hranil, kot so sladkor, maščobe in nasičene maščobe ter sol, z zeleno, rumeno ali rdečo barvo. Razvit je bil v Veliki Britaniji, vendar pa se uporablja tudi v mnogih drugih državah. Zelena barva prikaže nižjo vsebnost hranila oz. ugodnejšo hranilno vrednost, oranžna opozori na zmernost, rdeča pa nakazuje potrebo po omejevanju. V Sloveniji je prehranski semafor v praksi prisoten v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki so jo razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije, s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje. Aplikacija omogoča skeniranje oz. fotografiranje črtne kode živila, nakar se iz obsežne podatkovne baze na zaslon telefona prenesejo podatki o hranilni vrednosti v barvah prehranskega semaforja. Rezultati nove raziskave še dodatno potrjujejo pomembnost aplikacije za podporo pri krepitvi zdravih prehranskih navad. Nutri-Score je v Franciji razvita shema označevanja živil, ki preko barvne lestvice potrošnikom poenostavlja izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Lestvica temelji na znanstveno utemeljenem algoritmu, ki upošteva različne vidike sestave posameznega živila, seštevek vseh komponent pa uvrsti živilo od najbolj ugodne zelene (A), pa do najmanj ugodne rdeče stopnje (E). V Sloveniji se shema trenutno pojavlja razmeroma redko, predvsem na uvoženih izdelkih, vendar pa se s povečevanjem obsega uporabe sheme Nutri-Score v Evropi hkrati povečuje tudi izpostavljenost domačih potrošnikov. ### **Ozaveščanje je pomemben del razumevanja prehranskih označb** Rezultati raziskave kažejo tudi na pomemben izziv – približno tretjina potrošnikov je prehranske oznake razumela pomanjkljivo. To pomeni, da potrošniki brez ustrezne podpore ne morejo vedno izkoristiti prednosti označevanja, četudi se uporabijo poenostavljeni sistemi označevanja. Nerazumevanje poenostavljenega označevanja v posameznih primerih lahko vodi celo do slabših odločitev, v primerjavi z običajno preglednico hranilne vrednosti. Rezultati raziskave nakazujejo na potrebo po stalnem ozaveščanju in izobraževanju prebivalcev, ki mora biti usmerjeno tudi v praktično uporabo podatkov o hranilni sestavi živil. Izsledki raziskave prispevajo k razpravi glede poenotenja sistema obveznega označevanja hranilne sestave na sprednji strani embalaže v Evropski uniji. Evropska komisija je namreč že pred časom objavila namero za poenoteno rešitev, vendar usklajevanje poteka počasi, saj se države razlikujejo v kulturi, potrošniških navadah in podpori posameznim sistemom. Raziskava kaže, da bi vsakršen izbran nov sistem označevanja živil zahteval zelo široko in učinkovito ozaveščanje potrošnikov, da bi se to odrazilo v javno-zdravstvenih koristih. [**Povezava do objavljenega znanstvenega članka z rezultati raziskave**](https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0950329325003404?via%3Dihub) Vir/Foto: Inštitut za nutricionistiko