Obeta se dobra letina poznega sadja, slabša pri poljščinah

# ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kupce-bo-po-novem-razveselil-sodobno-oblikovan-oddelek-sadja-in-zelenjave-large-1755074803.webp) | Po podatkih o pridelkih na 5. september statistiki pričakujejo 7,9 tone koruznega zrnja na hektar, kar je 14 odstotkov manj kot lani in 11 odstotkov manj od povprečja zadnjega desetletja. Skupno naj bi ga na nekoliko večji površini kot lani (za tri odstotke) pospravili 340.670 ton oz. 12 odstotkov manj. | Na račun vremenskih razmer bo manjši tudi pričakovani povprečni pridelek silažne koruze. Znašal naj bi 41,3 tone na hektar, kar je za desetino manj kot lani in za devet odstotkov manj od povprečja zadnjega desetletja, so v sporočilu za javnost pojasnili statistiki. Skupni pridelek poznega krompirja naj bi letos tehtal približno 63.700 ton, kar je devet odstotkov manj kot lani. Pričakovani pridelek poznega krompirja naj bi v povprečju znašal 24,5 tone na hektar oz. pet odstotkov manj od desetletnega povprečja. Pridelek sladkorne pese bo najmanjši od leta 2019, ko so jo ponovno začeli gojiti. Površina se je od lani zmanjšala za skoraj tri četrtine (74 odstotkov), prav tako naj bi obrodila za 16 odstotkov slabše. Na 38 hektarjih naj bi te nekdaj zelo pomembne poljščine pridelali manj kot 2000 ton oz. 51,9 tone na hektar. Kot ugotavljajo statistiki, se obeta tudi precej slabo leto za večino poznih oljnic. Soje bo na skoraj 4760 hektarjih za okoli 11.300 ton. Pričakovani pridelek naj bi v povprečju znašal 2,4 tone na hektar, kar je 15 odstotkov slabše kot lani in 14 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let. Pridelek oljnih buč naj bi bil za 17 odstotkov slabši kot lani ter za osem odstotkov pod desetletnim povprečjem. S posameznega hektarja naj bi pospravili 600 kilogramov suhih bučnih semen. Ker je za liter bučnega olja v povprečju potrebnih 2,5 do tri kilogramov semen, bi ga lahko letos s hektarja, posejanega z bučami, pridobili od 200 do 240 litrov. Sončnice bodo obrodile podobno kot lani, 2,1 tone na hektar, kar je za desetino slabše v primerjavi z desetletnim povprečjem. Če bodo vremenske razmere do spravila ugodne, bo za približno 1100 ton sončničnih semen. Vremenske razmere so neugodno vplivale tudi na pridelek hmelja, tega bo v povprečju za 1,3 tone na hektar. Pridelek hmelja bo za desetino manjša kot lani in za petino manjši od desetletnega povprečja. Pridelek jabolk in hrušk, najpomembnejših poznih sadnih vrst pri nas, naj bi bil letos v intenzivnih sadovnjakih obilen. Povprečni pridelek jabolk v tej vrsti sadovnjakov bo predvidoma tehtal 26,9 tone, kar je nekoliko več kot lani in 18 odstotkov več od desetletnega povprečja. Skupno naj bi jih nabrali okoli 50.700 ton. Hrušk naj bi bilo za 16,4 tone na hektar oz. 17 odstotkov več v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let. Skupni pridelek hrušk naj bi tehtal 3442 ton. Ekstenzivni sadovnjaki pa naj bi po lanski odlični letini letos obrodili skromneje. Z jablan v teh sadovnjakih naj bi obrali 24 kilogramov jabolk, kar je 41 odstotkov manj kot lani in četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Hruške naj bi obrodile za 27 odstotkov slabše od desetletnega povprečja. Skupno naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih nabrali približno 9960 ton jabolk in 2061 ton hrušk. Povprečni pridelek belega grozdja bo v primerjavi z lanskim letom, ki je bil sicer izrazito neugoden za pridelavo grozdja, odličen. S hektarja vinograda naj bi v povprečju nabrali 6,5 tone belega grozdja, skupno okoli 62.600 ton. Rdečega grozdja bo za 6,2 tone na hektar, skupno okoli okoli 26.400 ton. Vir: sta & SURS Foto: Arhiv InStore