Novi najnižji vrednosti spremljanih košaric živil

Obe sta dosegli novo najnižji vrednost doslej. V obeh košaricah je povprečno polovica izdelkov slovenskega porekla. Kot je danes objavilo kmetijsko ministrstvo, je povprečna vrednost najcenejše osnovne košarice 15 osnovnih skupin živil dosegla najnižjo vrednost v celotnem času spremljanja, znašala je 24,11 evra, kar je za 1,09 evra oz. več kot štiri odstotke manj kot ob prejšnjem popisu 26. septembra. Najvišja vrednost najcenejše košarice je bila 27,37 evra, najnižja pa 22,86 evra. Slednja je bila na voljo pri Eurospinu, sledile so košarice pri Lidlu (22,88 evra), Hofru (23,41 evra), Sparu (23,74 evra), Mercatorju (24,42 evra) in Tušu. V najcenejši osnovni košarici je največ izdelkov slovenskega porekla pri Tušu, 10 izdelkov, najmanj pa pri Hoferju, šest. Največ izdelkov s poreklom EU imata trgovca Lidl in Hofer (po sedem), najmanj Tuš (tri). Trgovci imajo v košarico vključene tudi od enega do tri izdelke s poreklom izven EU. Edini trgovec, ki v košarici 15 živil nima nobenega izdelka s poreklom izven EU, je Lidl. Povprečna vrednost najcenejše razširjene košarice 28 osnovnih skupin živil je tokrat znašala 40,66 evra, kar je 1,23 evra oz. skoraj tri odstotke manj kot ob popisu 26. septembra. Najcenejša razširjena košarica je bila pri Lidlu (38,34 evra), sledili so Hofer (39,15 evra), Eurospin (39,84 evra), Mercator (40,71 evra), Spar (41,12 evra) in Tuš (44,77 evra). V najcenejši razširjeni košarici je največ izdelkov slovenskega porekla vključenih v košarico trgovca Tuš, 18 izdelkov, najmanj pa pri Eurospinu, devet izdelkov. Hofer v najcenejši košarici ponuja 15 izdelkov slovenskega porekla, Spar in Lidl po 14 izdelkov ter Mercator 13 izdelkov. Izdelkov s poreklom EU je v košaricah med devet in 12, razen pri Tušu, ki ima štiri tovrstne izdelke. Izdelkov porekla držav izven EU je od dveh v Spar do 10 v Eurospinu, ostali jih imajo od tri do šest. V popisu ugotavljajo tudi razlike v cenah spletnih in fizičnih trgovin pri trgovcih, ki omogočajo tudi spletno nakupovanje. Tokrat so ugotovili, da pri Mercatorju, pri katerem je v spletni trgovini na voljo 12 od 32 spremljanih izdelkov, ni bilo razlike med ceno v fizičnih in spletnih prodajalnah. Pri Sparu, pri katerem je v spletni trgovini na voljo 18 od 32 spremljanih izdelkov, je bilo odstopanje pri dveh izdelkih, in sicer je bila pri obeh spletna cena približno 0,10 evra višja. Pri Tušu, ki prek spleta ponuja devet od 32 spremljanih izdelkov, pa so ugotovili odstopanje pri treh izdelkih, pri vseh je bila spletna cena višja, najbolj cena oljčnega olja Tuš 750 ml, ki je bila za več kot tri evre višja kot v fizični trgovini. Ministrstvo pravi, da je rast cen hrane v veliki meri odvisna od rasti cen ostalih dobrin, kot so eklektična energija in naftni derivati, ter cena delovne sile, kjer pa imajo podjetja težave dobiti ustrezne delavce. "Ukrep spremljanja cen ne more zmanjšati inflacije, lahko le prispeva k zmanjševanju draginje in omogoča prebivalcem z nižjimi dohodki nakup osnovnih živil po primerljivih cenah," so zapisali.