Nekdanjim vodilnim v Mipu in Prašičereji Podgrad pogojne zaporne kazni

Sodišče je nekdanjima vodilnima v Mipu **Marku Volku** in **Martinu Kovaču** ter nekdanjemu direktorju Prašičereje Podgrad **Ivanu Mlinariču** izreklo pogojne zaporne kazni za kazniva dejanja s področja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, potem ko so s tožilstvom sklenili dogovor o priznanju krivde. Volk in Kovač sta dobila tudi visoko denarno kazen. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/mips.webp) Za kaznivo dejanje napeljevanja k zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je sodišče **Martinu Kovaču**, ki je bil tudi že predhodno obravnavan, izreklo pogojno kazen treh let zapora s preizkusno dobo petih let. Marku Volku pa je za enako kaznivo dejanje izreklo pogojno kazen dveh let in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Obema je sodišče naložilo tudi stransko denarno kazen, vsakemu po 20.000 evrov. Zneska sta dolžna plačati v dveh letih v mesečnih obrokih. **Ivanu Mlinariču**, ki je na glavni obravnavi posamezna dejstva že prej priznal, pa je sodišče za nadaljevalno kaznivo dejanje zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti izreklo en mesec pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Vsi trije so dolžni poravnati tudi stroške kazenskega postopka. Na danes izrečeno sodbo imajo vpleteni možnost pritožbe v 30 dneh, pri čemer morajo pritožbo v osmih dneh napovedati, a so se danes vsi trije, pa tudi tožilstvo, možnosti napovedi pritožbe odpovedali. Po navedbah iz obtožnice sta Volk in Kovač napeljala Mlinariča, da je sklenil za svoje podjetje škodljiv posel. Po njem je Prašičereja Podgrad, ki je bila del skupine Mip, prevzela dolžnosti hlevljenja živali, za kar je Mip prejel od Zavoda RS za blagovne rezerve okoli dva milijona evrov, Prašičereja Podgrad pa je ostala brez tega denarja in šla v stečaj. Ob zaključku glavne obravnave obdolženi danes izjav za medije niso želeli dati, tožilka pa je za STA povedala, da bi za obdolžene, če ne bi priznali krivde, predlagala zaporne kazni, ne pa pogojnih. "V vsakem primeru pa stransko denarno kazen, ker ocenjujem, da je bilo kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti," je dejala tožilka. Po njenih besedah je bilo v tej zadevi povzročene kar nekaj škode, saj so ostali brez prašičev, brez hrane, Prašičereja je šla v stečaj, zaposleni pa so izgubili delo. Po njenih besedah ni šlo samo za slabe poslovne odločitve, ampak za nekaj več, za "premišljeno in taktizirano" kaznivo dejanje, kako se na eni strani izogniti obveznostim in na drugi strani obdržati plačilo. Za vse tri obdolžene je sicer cenila, da zanje po toliko letih ni bilo lahko priti pred sodišče in priznati kaznivega dejanja. "Tako da en tak odpustek vendar mora biti," je še dejala tožilka.