Najboljši klasični krof letos iz slaščičarne Berzo na Vrhniki

Na prvi dve mesti v kategoriji najboljšega klasičnega krofa sta se tako letos uvrstili slaščičarni, ki sta bili na tem ocenjevanju najbolj uspešni že lani. Slaščičarna Berzo se je lani uvrstila na drugo mesto, medtem ko je slavila celjska slaščičarna Zvezda, ki se je letos uvrstila na drugo mesto. Na tretje mesto se je letos uvrstila slaščičarna iz Term Banovci. Terme Dobrna so medtem letos slavile v kategoriji najbolj inovativni krof, strokovno komisijo pa so prepričale s krofom, polnjenim s pečeno hruško in smetano z belo čokolado in karamelo. Na drugo mesto so se v tej kategoriji uvrstile Terme Banovci z ajdovim krofom z jurko in skuto, tretje mesto pa je pripadlo Hotelu Atlantida Rogaška s krofom iz rožičeve moke, polnjenim s puranjim mesom, sirom, govejim pršutom, slanino, kumaricami, paradižnikom, zeleno solato, dresingom čičerike, sezamom in limono. Strokovno komisijo so sestavljali podpredsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije **Tomaž Vozelj**, vodja gostinstva v Gostinskem podjetju Trojane **Urška Strnad** ter tehnolog in strokovnjak na področju krofov iz podjetja Lesaffre Slovenija **Dominik Ocvirk**. Za naziv se je potegovalo skoraj 30 krofov, komisija pa je imela zahtevno delo, saj so bili številni krofi ne le lepi, temveč narejeni z veliko domišljije, so ob tem navedli v zbornici. Prireditev izbora najboljšega krofa se je sicer po pojasnilih zbornice začela v koronskem obdobju, ko so bile turistične zmogljivosti zaprte, zbornica pa je s prireditvijo želela izvesti gostinski dogodek in s tem poskrbeti za dogajanje in optimizem v panogi in podpreti tradicijo priprave tega kulinaričnega proizvoda. Zaradi pozitivnega odziva se je zbornica odločila z dogodkom nadaljevali, v torek so ga tako izvedli že šestič. Krofi sicer niso slovenska jed. Podobno kot flancati izvirajo iz dunajske oziroma srednjeevropske kuhinje, pojasnila slovenskega etnologa **Janeza Bogataja** navajajo v zbornici. Sama beseda krof naj bi izvirala iz besede krapf in v slovenščini pomeni krapec ali krap. Prvotna oblika krofov je bila podobna nekakšnemu kremplju ali kljuki. Ena od legend pravi, da je krofe izumila dunajska dvorna kuharica Cecilia Krapf, a o tem ni oprijemljivih podatkov. Izvirni dunajski krofi so bili vedno nadevani z marelično ali brusnično marmelado, medtem ko je v Sloveniji prevladovala slivova. V zadnjih letih je tudi pri nas vse bolj priljubljen marelični nadev. Vir: sta Foto: Arhiv Instore