Nada Drobne Popović: "Smiselna bi bila sprememba regulacije cen goriv, za škodo verjetno v tožbo"

Petrol bo, potem ko je državno odvetništvo zavrnilo predlog za mirno rešitev spora, verjetno vložil tožbo zoper državo za povrnitev škode zaradi regulacije cen pogonskih goriv spomladi 2022, pravi predsednica uprave Petrola **Nada Drobne Popović**. V družbi si ob umiritvi cen na trgih želijo odpravo regulacije ali vsaj prilagajanje marž inflaciji. Petrol škodo zaradi omejitve cen goriv od sredine marca do konca aprila, nato pa od 12. maja do 20. junija 2022, ocenjuje na 106,9 milijona evrov. Tožbe zoper državo ni mogoče vložiti brez predhodnega poizkusa mirne rešitve spora prek državnega odvetništva. To je minuli teden z odločbo možnost mirne rešitve zavrnilo. "Naslednji korak je tožba zoper državo," je v intervjuju za STA dejala Drobne Popović. Zakon o kontroli cen določa, da lahko vlada določi primerno nadomestilo trgovcem, če ob omejitvi cen določi tudi, da blaga zaradi omejitve ne smejo nehati prodajati. Na to, da lahko vlada glede na zakon nadomestilo določi ali ne, se je jeseni sklicevalo takratno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Resorni minister v času te regulacije **Zdravko Počivalšek** je sicer napovedoval, da bodo, če bo treba, trgovcem škodo povrnili, v Petrolu pa se sklicujejo tudi na sklep vlade. "Ne samo da je prejšnji minister napovedoval povračila, tudi v sklepu vlade piše, da bo država povrnila škodo, ki bo nastala. Težava je v tem, da ni bila skladno s sklepom vlade določena tudi metodologija izračuna te škode. V tem primeru bi bilo vse bistveno lažje in bolj transparentno," pravi Drobne Popović. Po njenih besedah so veliko večino obdobja regulacije derivate kupovali po bistveno višjih cenah, kot so bile določene prodajne cene. Oblika regulacije cen, ki jo je junija lani po nastopu mandata uvedla nova vlada, je primernejša kot tista spomladi 2022, a tudi omejuje marže. Na podlagi analize ljubljanske ekonomske fakultete menijo, da je v primerih nenadnih dvigov cen kratkoročno ukrepanje vlade, da se trg stabilizira, pravilno, nato pa bi bilo treba regulacijo odpraviti, saj da je trg v Sloveniji dovolj konkurenčen. Primerjava gibanja marž po Evropi je pokazala, da v Sloveniji v obdobju liberalizacije cen marž niso nadpovprečno dvigovali, je dejala. Vladi predlagajo odpravo regulacije, saj da ni več razlogov zanjo, če bi pa regulacija ostala, pa vsaj prilagajanje marž rasti stroškov oz. inflacije. Osnutek načrta uravnavanja reguliranih cen za leti 2023 in 2024, ki ga je vlada objavila februarja letos, predvideva nov način oblikovanja prodajnih marž za pogonska goriva, tako da bi bile vezane tudi na letno inflacijo. Z omejitvijo marž so namreč omejena sredstva za investicije, predvsem v zeleni prehod. "To je nujni pogoj, če želimo transformacijo izvesti," poudarja vodja Petrola. Zaradi spremenjenih razmer in posledično slabšega poslovanja je lani obseg investicij padel s predvidenih 100 na 60 milijonov evrov, za letos pa je zmanjšan s 135 na 75 milijonov evrov. "V dveh letih smo tako zmanjšali potencial za 100 milijonov evrov, kar se bo odrazilo v tem, da ambicioznih ciljev, ki smo si jih zastavili do leta 2025, do takrat ne bo mogoče uresničiti," je dejala. Da bi lahko sledili trendom in povečanim potrebam po energiji, je nujno prilagoditi zakonodajo, prilagoditi projekte in iskati nove rešitve, je poudarila. Letos bodo investicije Petrola usmerjene v dokončanje tretjega polja sončnih elektrarn na Hrvaškem, dokončanje projekta digitalizacije poslovanja in procesov, vlaganje v skladiščne zmogljivosti ter prenovo in modernizacijo prodajnih mest. Petrol za letos napoveduje povečanje lastne proizvodnje električne energije z lanskih 166,8 na 188,4 teravatne ure (TWh). Omenjena sončna elektrarna na Hrvaškem bo z močjo 22 megavatov (MW) trenutno največja Petrolova sončna elektrarna v regiji, potrjen je projekt postavitve sončnih elektrarn na več kot 155 prodajnih mestih v Sloveniji. Glede morebitne postavitve večje elektrarne v Sloveniji je dejala, da je naklonjenost postavitvi sončnih elektrarn večja kot postavitvi vetrnih, tako da ocenjuje, da jih je lažje umestiti v prostor. Je pa tudi na Hrvaškem trajalo določen čas, da so projekte pripeljali do faze gradnje, priznava. Za uspešno umeščanje v prostor je potrebna primerna zakonodaja, ustrezne subvencije in pripravljenost lokalne skupnosti. Novi zakon, ki je v postopku DZ, naj bi olajšal umeščanje naprav na obnovljive vire energije, predvsem sonce in veter. "To je pomemben korak k temu, da bi zadeve lahko hitreje stekle ... Da bi dosegli cilje, ki smo si jih (kot država) zastavili, moramo tudi poslovno okolje prilagoditi," je dejala. Skupina Petrol je v letnem poročilu za lani za letos napovedala povečanje čistih prihodkov od prodaje, ki so lani dosegli rekordnih 9,5 milijarde evrov, na 10,2 milijarde evrov, bruto dobička iz poslovanja (EBITDA) z lanskih 96,3 milijona na 250,4 milijona evrov ter čisti dobiček višini 117,1 milijona evrov, potem ko je lani izguba znašala 2,7 milijona evrov. Ob tem so opozorili, da je napoved pripravljena v razmerah velike negotovosti, predvsem zaradi razmer na energetskih trgih. "Lahko potrdimo, da smo v teh prvih treh mesecih količinsko v vseh kategorijah in na vseh trgih v okviru načrta, le na Hrvaškem je segment prodaje naftnih derivatov pod planom, saj marža ni zadostna za pokrivanje stroškov," je dejala. Tveganja za morebitno nedoseganje načrta vidi v morebitnih spremembah regulacij ali večjih odklonov od tega, kar so lahko upoštevali. Kljub lanski izgubi delničarjem predlagajo dividendo v višini 70 centov bruto na delnico, kar bi bilo ob upoštevanju delitve delnic približno polovico manj kot lani. Za dividende bi tako od 61,9 milijona bilančnega dobička, kolikor je znašal konec lanskega leta, namenili 28,8 milijona evrov. Po strateškem planu naj bi za dividende namenjali polovico ustvarjenega čistega dobička, lahko pa upoštevajo tudi druge vidike, predvsem prosti denarni tok. Na podlagi tega in zadržanih dobičkov preteklih let so lahko skupščini vseeno predlagali izplačilo dividend, je pojasnila. "Petrol nikoli doslej ni imel leta, da ne bi izplačal dividende. Med delničarji so tudi pokojninski skladi, pri katerih je dividendna politika eden od argumentov, zakaj vstopajo v naložbo ... S predlogom ne najedamo poslovanja, ne uničujemo razvoja ter ne nažiramo solventnosti in likvidnosti družbe," je dejala. Poleg delničarjev pa so naslovili tudi zaposlene, in sicer so dosegli dogovor o zvišanju plač za skupno 8,68 odstotka v dveh delih, z junijem in z oktobrom letos.