Nabavni vrh 2023: Negotovost in tveganja le še krepijo vlogo nabavnikov

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/srecko-bukovec-predsednik-strokovnega-sveta-zns-foto-andrej-kriz-za-zns.webp)Poleg krepitve znanj bodo za učinkovite oskrbne verige bistvena tudi nova tehnološka orodja in spremenjena miselnost pri obvladovanju tveganj. Predsednik Združenja nabavnikov Slovenije **Srečko Bukovec** (na fotografiji) je v uvodu v letošnji vrh izpostavil, da morajo nabavniki "znati krmariti v vodah, ko se staro spreminja, novo pa še ni oblikovano". Ravno zato je pomembna inovativnost, ki ji na letošnjem dogodku posvečajo posebno pozornost. Po Bukovčevih besedah smo v obdobju, ko se zdi, da svet drsi iz krize v krizo. V takšnem okolju se vpliv in odgovornost nabavnikov za delovanje podjetij samo še krepi, s tem pa tudi pritisk nanje, je dejal Bukovec in dodal, da se je obvladovanje tveganj istočasno vse težje. Čeprav Bukovec še ne prepoznava izrazitih znakov deglobalizacije, pa se nevarnost fragmentacije svetovnega gospodarstva ostaja v nekaterih vidikih že kaže. Rešitve vidi v razvoju bolj pestrih in diverzificiranih nabavnih verig za zmanjšanje tveganj. Namesto načela "just in time" je trenutno vodilo v nabavi povečevanje zalog in ustrezno upravljanje z njimi. Bistveni tako nista več cena in hitrost, ampak varnost dobav. Podjetja bodo morala tako po Bukovčevih besedah prevrednotiti strategije nabav. Začelo se je tudi uveljavljanje umetne inteligence v nabavnih verigah, v katerih obenem prav tako vlada vedno večje pomanjkanje kadrov. Potrebna je še sprememba miselnosti, saj morajo nabavniki postati neke vrste podjetniki, ki delujejo, kot da je podjetje njihovo, je nanizal. Ker je Slovenija majhna, je treba okrepiti tudi sodelovanje, tako znotraj Slovenije kot v regiji. O novih trendih in tveganjih na področju nabave je spregovoril partner v svetovalnem podjetju Kearney **Branko Žibret**. Novi razvojni izzivi po njegovih pojasnilih na novo opredeljujejo delo nabavnikov. Za nove trende na področju nabav po Žibretovih besedah velja pravilo: "Če jih pravilno in pravočasno ujamemo, so priložnost, sicer pa lahko predstavljajo tveganje." Med novimi razvojnimi trendi je omenil uporabo generativne umetne inteligence v procesih nabave, uvajanje sodobnih digitalnih orodij, trajnostni razvoj in upravljanje s talenti. Sodeč po anketi med podjetji bo umetna inteligenca precej olajšala in pospešila nabavne procese, a skoraj enotno je tudi mnenje, da ljudi ne bo nadomestila. Bodo morali pa ti vlagati v razvoj svojih kompetenc. Med tveganji na področju nabave je Žibret omenil geopolitična in makroekonomska tveganja, nihanje cen in motnje v oskrbnih verigah, finančna tveganja na čelu z inflacijo, kibernetska tveganja, naravne katastrofe, regulacijo in spremembe vedenja porabnikov. Treba je preigravati različne scenarije verjetnih dogodkov po načelu nič nas ne sme presenetiti, je prepričan Žibret. Upravljanje s tveganji v oskrbni verigi vidi kot vprašanje ustrezne miselnosti in odgovornosti na vseh ravneh poslovanja podjetij, to zavedanje pa med podjetji v Sloveniji in regiji za zdaj še ni v polnosti prodrlo. Prvi mož skupine Gen **Dejan Paravan** se je medtem posvetil trenutnim gibanjem na področju energije. Ugotavljal je, da je bil razvoj dogodkov v zadnjem letu dni ugodnejši od pričakovanj, energetsko krizo pa je Evropa prebrodila brez velikih negativnih dogodkov. Letošnja gibanja na področju cen ter pri oskrbi so zaradi različnih razlogov precej boljša kot lani, čeprav še ne želi reči, da je EU povsem ven iz krize in da je že dosegla novo normalo. Glede pričakovanih gibanj v letu 2024 Paravan opozarja, da je EU pri oskrbi s plinom ob odmiku od Rusije vedno bolj vpeta v globalni trg utekočinjenega zemeljskega plina, zato bodo cene in oskrba zelo odvisne od povpraševanja na Kitajskem, ki se spet krepi. Skladišča plina so sicer skoraj 100-odstotno polna, tako da zima po njegovem prepričanju ne bo problematična s stališča zanesljivosti oskrbe. Veleprodajna cena plina za dobavo v prihodnjem mesecu je pri okoli 40 evrih za megavatno uro, cena elektrike za dobavo v 2024 pa pri okoli 115 evrih in bi se lahko približala 100 evrom, meni Paravan. Zato se mu že zdijo smiselni tudi zakupi za prihodnja leta. Odjem elektrike in plina, ki je zaradi šibkejših gospodarskih gibanj močno upadel, padec v Sloveniji pa je med večjimi v Evropi, naj bi postopno verjetno okreval, glede regulacije cen energentov v 2024 pa Paravan pravi, da končne odločitve še ni, naj bi pa bila znana v roku tedna ali dveh. Regulacije cen pri plinu ni pričakovati, prav tako ne regulacije elektrike pri poslovnih in industrijskih odjemalcih. Malo verjetna se mu zdi regulacija pri malih poslovnih odjemalcih, pri gospodinjskih pa je nadaljevanje regulacije zelo verjetno, skoraj gotovo pa ne bo zajela vseh porabljenih količin. Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj **Maja Bednaš** pa je predstavila trenutna gospodarska gibanja. Ta so šibka, še posebej v izvoznem sektorju in predelovalni industriji, ki jo bremeni slabšanje stroškovne konkurenčnosti. Pada tudi produktivnost. Obeti za prihodnji dve leti so nekoliko boljši, se bo pa morala Slovenija soočiti z nekaterimi srednjeročnimi izzivi, predvsem s krepitvijo produktivnosti, kar pomeni delati bolje in drugače, ter z demografskimi spremembami, je sklenila. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*