Na vrhu kmetijskih in živilskih podjetij v ospredju realni izzivi za prihodnost

Teh je veliko, tako z vidika podnebja in energetike kot tudi trajnosti in konkurenčnosti, o vseh pa je treba razmišljati z veliko znanja in predanosti, je poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij **Tatjana Zagorc**. Realnih izzivov v agroživilstvu je veliko, podjetja se nahajajo v turbulentnem okolju, je ob robu današnjega 22. vrha kmetijskih in živilskih podjetij za STA pojasnila Zagorc. Po krizi zaradi epidemije covida-19 je nastopila energetska kriza, ki je v ospredje postavila vprašanje odziva potrošnika. "Vidimo, da nekoliko že pada kupna moč, to se nam pozna tudi na proizvodnih indeksih, tako da moramo res vsi skupaj paziti, da bomo ta krhki sistem ravnovesja ohranili," je poudarila. V nasprotnem primeru se izgublja kondicijo in konkurenčnost, na trg prihajajo drugi proizvajalci iz držav z bolj konkurenčnimi pogoji. Panoga agroživilstva je pogosto prepuščena realnim izzivom s področja podnebja, energetike, trajnosti, krožnosti. "O vseh teh izzivih moramo razmišljati z veliko znanja in predanosti," je v nagovoru zbranim poudarila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Predsednik te zbornice **Janez Rebec** pa je poudaril, da so države okoli nas bistveno boljše pri ustvarjanju konkurenčnega okolja. "Mislim, da moramo več narediti na konkurenčnosti cen dela in energije," je dejal in obenem opozoril tudi na izredno pomanjkanje delovne sile. Rebec je izpostavil še dampinški uvoz agroživilskih izdelkov, med drugim letos zaznavajo velik uvoz pšenice, moke in piščančjega mesa slabše kakovosti iz vzhodne Evrope. V zvezi s tem so že imeli pogovore s pristojnim ministrstvom, a nekih ukrepov za naslavljanje te problematike še ni videti, je ocenil. Vprašanje samooskrbe je eno temeljnih vprašanj vseh panog, tudi agroživilske, je nadaljeval predsednik GZS **Tibor Šimonka** (na fotografiji). zadnjih časih je bilo veliko govora o energetski samozadostnosti, ta pa je po njegovih besedah pomembna tudi za konkurenčnost agroživilske panoge, še posebej z vidika, da imajo države v naši okolici cenejšo energijo. V prihodnje nas čaka tudi veliko dela na področju razbremenitve plač, je ocenil. Agrarni ekonomist **Aleš Kuhar** je v predstavitvi aktualnega stanja v slovenskem agroživilstvu pojasnil, da svetovne cene hrane zadnje leto mirujejo, a vztrajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Maloprodajne cene hrane v Sloveniji se sicer gibajo skladno s povprečjem EU. Rast cen je manj intenzivna v Avstriji in Italiji, medtem ko je izrazito visoka na Madžarskem. Zvišanje cen pri proizvajalcih v Sloveniji je medtem pod povprečjem EU. Sosednji Avstrija in Italija imata nekoliko nižjo rast od Slovenije, Hrvaška pa izstopa po počasni rasti cen pri proizvajalcih. V zunanji trgovini se krepi izvoz mesnih in mlečnih izdelkov, po Kuharjevi oceni pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se istočasno krepi tudi uvoz mesa in mesnih izdelkov. Lani je slovenski agroživilski sektor štel 808 podjetij, ki so zaposlovala skupno 15.378 ljudi. Podjetja so ustvarila za skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je okoli 11 odstotkov več kot leto prej, je še predstavil Kuhar. V luči današnjega svetovnega dneva varnosti hrane je zbrane nagovoril nekdanji namestnik komisarja za prehransko politiko in odziv pri Ameriški agenciji za hrano in zdravila (FDA) **Frank Yiannas**. Yiannas, ki je med drugim delal za družbi Disney in Walmart, je prepričan, da smo trenutno sredi prehranske revolucije. Zaradi spletnih trgovin lahko potrošniki kadarkoli dobijo praktično kakršno koli hrano in niso več omejeni na ponudbo na fizičnih trgovskih policah. A zaradi vseh teh sprememb ne smemo žrtvovati varnosti živil, je poudaril. V okviru vrha so pri zbornici skupaj s časnikom Finance podelili nagrade Naj živilsko podjetje 2023. V kategoriji mikro in mala podjetja je to postala Oljarna Kocbek, v kategoriji srednja in velika podjetja pa družba Vinakoper. Vrha se bo v popoldanskem delu udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Irena Šinko**.