Na TZS (Trgovinski zbornici Slovenije) za razpravo o obdavčitvi energentov

Končna cena goriv po opozorilih TZS poleg regulacije vključuje tudi druge pomembne dejavnike, med katerimi ima trošarina, ki jo pobere država, ključno vlogo. Ta je med najvišjimi med sosednjimi državami, medtem ko so marže naftnih trgovcev primerjalno najnižje v EU, so poudarili in pozvali k premišljeni razpravi o obdavčitvi energentov. | "Ministrstvo skuša naftne trgovce prikazati kot tiste, ki so oziroma bi bili, če država cen ne bi regulirala, odgovorni za visoke cene. Istočasno pa država naftnim trgovcem najbolj reže marže. Slovenske marže so primerjalno najnižje v EU in so kot take nevzdržne. Marža pri bencinu znaša le okoli polovico povprečne marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino," so zapisali. | **Kako bi potrošniki pri 50-litrskem rezervoarju lahko prihranili še veliko več, če** **ne bi država višala trošarin** *Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) se odziva na objavo Ministrstva za okolje, podnebje* *in energijo (MOPE) z dne 2. junija 2025, v kateri je navedeno, da naj bi povprečni* *potrošnik ob trenutni regulaciji cen pri 1.000 litrih kurilnega olja prihranil približno 104* *evre oziroma nekaj več kot 5 evrov pri običajnem 50-litrskem rezervoarju.* *Takšne trditve so zavajajoče in nekorektne do trgovcev z naftnimi derivati, saj* *javnost napeljujejo na razmišljanje, da so cene višje izključno zaradi marž trgovcev in* *da država z regulacijo skrbi za nižje cene naftnih derivatov. Pri tem pa so na MOPE* *»pozabili« povedati, da največji delež vzame prav država. Končna cena goriv* *namreč poleg regulacije vključuje tudi druge pomembne dejavnike, med katerimi ima* *prav trošarina ključno vlogo. Gre za dajatev, ki se oblikuje na nacionalni ravni in ima* *neposreden vpliv na ceno, ki jo plača potrošnik. Trošarine, ki so torej pomemben delež,* *ki gre od prodanega goriva državi, pa so v Sloveniji najvišje (!) med našimi sosedami.* *Konkretna primerjava za 50-litrski rezervoar:* *Pri dizlu slovenski potrošniki plačajo 3,41 EUR več trošarine na 50-litrski rezervoar v* *primerjavi s povprečjem sosednjih držav. Pri bencinu je razlika 1,69 EUR več na 50* *litrski rezervoar.* *Trošarine 2025 (EUR/liter):* *● Dizel: Slovenija 0,459 | Povprečje sosedov 0,391* *● Bencin: Slovenija 0,496 | Povprečje sosedov 0,463* *Če primerjamo te vrednosti ugotovimo, da je povprečna trošarina med sosednjimi* *državami približno 12 % oziroma 5 centov na liter nižja od slovenske. Pri 50-litrskem* *rezervoarju to pomeni približno 2,6 evra razlike, zgolj na račun višje trošarine.* *Poleg tega podatki kažejo, da so se v zadnjih dveh letih vsi davki in dajatve na gorivo* *znatno povečali. Skupna davčna obremenitev (trošarine + okoljske dajatve + prispevki)* *se je od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024 pri dizlu in bencinu povečala za skoraj* *22 centov na liter. Ko se osnova za obdavčitev poveča, je višji tudi 22-odstotni DDV, ki* *se obračuna tudi na trošarine in okoljske dajatve. Gre torej za »davek na davek«.* *Na Trgovinski zbornici Slovenije menimo, da je za celovito razumevanje gibanja cen* *goriv koristno upoštevati tudi strukturo dajatev, med katerimi torej trošarine zavzemajo* *pomembno mesto. Na ta način se lahko v prihodnje vodijo premišljene razprave o* *obdavčitvi energentov, ki bodo uravnoteženo upoštevale tako proračunske kot* *potrošniške in gospodarske vidike.* *Pri tem pa želimo na Trgovinski zbornici Slovenije še dodatno izpostaviti nekorektnost* *te izjave. Medtem ko skuša MOPE naftne trgovce prikazati kot tiste, ki so oziroma bi* *bili, če država cen ne bi regulirala, odgovorni za visoke cene, istočasno naftnim* *trgovcem najbolj »reže« marže. Slovenske marže so primerjalno najnižje v EU in* *so kot take nevzdržne, marža pri bencinu znaša le okoli polovice (!) povprečne* *marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino*. Vir: TZS Foto: Arhiv Instore