Na sadjarsko-zelenjadarski konferenci naslovili izzive sektorja

Zavzeli so se tudi za večjo zastopanost slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih. Pridelava sadja in zelenjave v Sloveniji je izjemno majhna, rešitve pa deležniki vidijo v gradnji novih rastlinjakov, uporabi obnovljivih virov energije ter gradnji namakalno-oroševalnih sistemov in drugih zaščitnih sistemov. "Okrepiti je treba zastopanost lokalno pridelanega sadja in zelenjave v javnih zavodih, posodobiti in prilagoditi sisteme zavarovanj ter krepiti odpornost sektorja s posebnim podpornim programom. Pomembna je tudi odprava administrativnih ovir, predvsem na področju dostopa do vodnih virov, umeščanja objektov v prostor in izkoriščanja geotermalne energije," so po današnji konferenci sporočili iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sodelujoči na konferenci so med rešitvami izpostavili tudi večjo zastopanost slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih, uporabo pametnih tehnologij in krepitev odpornosti sektorja, tako glede ekonomskih, socialnih in podnebnih vplivov. Direktorica zbornice **Tatjana Zagorc** je izpostavila pomen sadjarsko-zelenjadarskega sektorja v Sloveniji. Pridelava na prostem je po njenih besedah močno odvisna od vremenskih razmer in med leti precej niha. Lanska poraba zelenjave je bila 280.000 ton, sadja pa skoraj 473.000 ton. Gre za zelo nizko samooskrbo s sadjem in zelenjavo v Sloveniji, ki dosega po ocenah pri sadju 29 in pri zelenjavi 38 odstotkov, je dejala. "Glede na nizko stopnjo samooskrbe pri posameznih zelenjadnicah imamo velike možnosti za povečanje obsega pridelave zelenjave, tako s povečanjem površin, kot tudi s povečanjem produktivnosti ter učinkovitosti rabe virov," pa je ocenila **Saša Belaj** z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za povečanje samooskrbe z zelenjavo in sadjem je treba po njenih besedah v prvi vrsti povečati proizvodnjo, njeno produktivnost in odpornost, zlasti na spremenjene podnebne razmere. "V tem delu so ključne predvsem naložbe v rastlinjake in druge zaščitene prostore, kjer bo omogočena celoletna pridelava, namakalno-oroševalne sisteme, protitočne mreže in druge vrste zaščitnih mrež, protislansko zaščito, odporne sorte ter specialno mehanizacijo," so Belaj povzeli na zbornici. Na okrogli mizi so sodelujoči iskali rešitve, kako povečati delež slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih. Kritični so bili do tega, da v javnem naročanju cena prevladujoč dejavnik, kar je posledica nizkega zneska, ki se nameni za obroke v javnih zavodih, so še zapisali na zbornici. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*