Na prekmurski vzorčni kmetiji prvi akvaponski rastlinjak

Kot je povedal pobudnik projekta **Jože Meh**, gre za edini tovrsten rastlinjak v Evropi. V njem načrtujejo pridelavo 9000 glav solate mesečno in od pet do šest ton rib letno. Trenutno v rastlinjaku sicer še ne gojijo rib in zelenjave, saj čakajo na najnovejšo opremo za vertikalno vzgojo rastlin iz Malezije. Načrtujejo sicer, da bo dokončan v kratkem. Meh je prepričan, da je glede na klimatske razmere, prekomerno uporabo pesticidov in uvoz iz drugih držav akvaponika ena od rešitev za boljšo samooskrbo in zdravo prehranjevanje z ribami in zelenjavo. Kot je poudaril v pogovoru z novinarji, v tem rastlinjaku ne uporabljajo pesticidov, umetnih gnojil ali kemikalij. Akvaponika je trajnosten način pridelave hrane v rastlinjaku, ki združuje ribogojstvo in pridelavo zelenjave. V krožnem sistemu ribe z iztrebki in ostanki hrane proizvedejo amoniak, ki je strupen in ga je treba odstraniti iz bazena. Amoniak gre zato z vodo skozi organski filter, v katerem so bakterije, ki se z njim prehranjujejo in ga pretvarjajo v nitrate, ti pa so gnojilo za zelenjavo. Rastline nitrate porabijo, vodo pa prečistijo, tako da se v krožnem sistemu vrne v bazen z ribami. V postopku voda ves čas kroži in zato takšen rastlinjak porabi 95 odstotkov manj vode kot drugi sistemi, je še pojasnil Meh. Akvaponika je precej razširjena v Ameriki in Avstraliji, medtem ko v Evropo šele prihaja. Meh je prepričan, da bodo z modelom v Banuti in drugimi podobnimi utrli pot razširitvi uporabe tovrstnih sistemov. Akvaponiko so predstavili tudi dijakom Dvojezične srednje šole Lendava, ki na kmetiji opravljajo prakso, in Biotehniške šole Rakičan, ki sistem spoznavajo v sklopu učnega procesa. Poleg akvaponskega rastlinjaka so na prekmurski vzorčni kmetiji, ki se razteza na 29 hektarjih, vzpostavili še nasada špargljev in jagodičevja. Redijo osle, konje, krškopoljske prašiče, mangalice in sivo govedo. Trenutno rekonstruirajo nekdanji hlev, ki ga bodo preuredili v hlev za konje, razmišljajo tudi o dozidavi prostorov za nastanitve. Na kmetiji bodo še skladišče, hladilnica, sortirnica in pakirnica za predelavo špargljev in jagodičevja, urediti želijo še zeliščni vrt in učilnico na prostem, je novinarjem povedala vodja projekta Prekmurska vzorčna kmetija **Elizabeta Bojnec**. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore (fotografija je simbolična)*