Na prehodu v tretje četrtletje manj ugodna gospodarska slika

Na gospodarska gibanja vplivajo tudi posledice vremenskih ujm. Na nadaljevanje razmeroma ugodnih gibanj v tretjem četrtletju kaže kar nekaj kazalnikov, Banka Slovenije med njimi izpostavlja julijsko opazno višjo prodajo avtomobilov kot pred letom, dober začetek glavne turistične sezone ter rast realne vrednosti kartičnih plačil v poletnih mesecih. Nasprotno na bolj umirjena gibanja sklepa glede na vrednost davčno potrjenih računov, prevožene kilometre tovornih vozil na avtocestah in realni prihodek v trgovini na drobno, ki so bili vsi nižji kot lani. Na gospodarska gibanja vplivajo tudi posledice vremenskih ujm. Medtem ko na nekatere dejavnosti delujejo omejitveno, obnovitvena dela na drugi strani pozitivno prispevajo k rasti investicij in potrošnje, so sporočili iz Banke Slovenije. Tesnost trga dela in rast plač ostajata visoki. Ob prehodu v tretje četrtletje se nadaljujeta rast zaposlenosti in padanje stopnje brezposelnosti. Število delovno aktivnih oseb je junija doseglo novo najvišjo vrednost, pomanjkanje delavcev pa ostaja na zgodovinsko visoki ravni. Ob krčenju blagovnega uvoza in ugodnejših pogojih menjave se je presežek tekočega računa plačilne bilance letos opazno povečal. Izvoz blaga je v drugem četrtletju ostal na podobnih ravneh kot v enakem obdobju lani, uvoz pa ob nižjem domačem povpraševanju upadel za okoli desetino. Domača inflacija ostaja povišana. Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je avgusta malenkost zvišala, potem ko se je letos večinoma zniževala. K temu je poleg višjega prispevka energentov prispevala še vedno visoka osnovna inflacija. Ta vztraja pri sedmih odstotkih predvsem zaradi okrepljene storitvene inflacije, podprte s povišano rastjo plač. Javnofinančni primanjkljaj se je v prvih sedmih mesecih medletno zvišal, pri čemer je nizka rast prihodkov po ugotovitvah centralne banke posledica manjših poračunov davkov od dohodkov pravnih oseb, ukrepov za blaženje energetske krize, zakonodajnih sprememb in manj prihodkov iz proračuna EU, medtem ko sta k rasti odhodkov poleg energetskih ukrepov prispevali še precejšnji rasti odhodkov za plače in investicije ob zaključevanju evropske finančne perspektive.