Na konferenci osvetlili prihodnje izzive mlekarskega sektorja

Opozorili so tudi na pomen trajnostnega razvoja, ki bo omogočil preživetje panoge na dolgi rok. Kot so po dogodku sporočili iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, so deležniki na konferenci poudarili, da trajnostni razvoj v panogi pomeni uvajanje zelenih tehnologij, odgovorno prirejo, dobrobit živali in zadovoljstvo zaposlenih. Ugotavljali so tudi, da imajo podnebne spremembe velik vpliv na pridelavo krme, prirejo mleka in njegovo predelavo, kar vpliva na produktivnost in konkurenčnost panoge. Intenzivno prirejo pa spremljajo tudi vse ostrejše zahteve glede dobrobiti živali. Po mnenju udeležencev konference ohranjanje pridelave mleka v Sloveniji postaja vse večji izziv, saj nekatere kmetije opuščajo rejo krav, vedno večja pa je tudi cenovna občutljivost potrošnikov. Spreminjajo se tudi prehranski trendi, ki vključujejo nadomestke mleka in mlečnih izdelkov. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij **Tatjana Zagorc** je poudarila pomen mlečnega sektorja v Sloveniji. Med ključnimi izzivi, s katerimi se kmetijstvo in živilstvo srečuje, je izpostavila zagotavljanje konkurenčnega poslovnega okolja, pomanjkanje delovne sile, digitalizacijo, avtomatizacijo, trajnostne prehranske sisteme in zeleni prehod. V Sloveniji letno pridelamo okrog 622.000 ton kravjega mleka. Od tega 63 odstotkov odkupijo slovenske mlekarne za nadaljnjo predelavo, 29 odstotkov mleka izvozimo, ostalo se porabi za krmo, porabo in predelavo na kmetijah. Število rej s kravami molznicami je bilo po podatkih centralne podatkovne zbirke v letu 2022 okoli 5000, kar je približno štiri odstotke manj kot v letu prej. Kot je ocenil direktor Ljubljanskih mlekar **Tomaž Žnidarič**, so temelj dolgoročnega razvoja mlekarskega sektorja srednje in velike razvojno naravnane govedorejske kmetije, uspešna predelovalna podjetja, ki so zmožna ustvarjati dobiček, in stabilni trgovci, ki potrošniku ponujajo kakovostne mlečne izdelke domačih mlekarn. "Žal se je v Sloveniji vsa pozornost usmerila samo še v cene na policah. Težava je tudi na strani spodbud, saj mlekarski sektor do sedaj ni veljal za prednostnega v strateških dokumentih, kar je pomenilo tudi manjšo dostopnost do virov financiranja, kljub potrebi po večji učinkovitosti s pomočjo digitalizacije in avtomatizacije ter vse večjim zahtevam od dobrobiti živali do trajnostne embalaže," je orisal stanje. **Jože Verbič** z oddelka za živinorejo na Kmetijskem inštitutu je predstavil trende in možnosti za nadaljnje zmanjšanje toplogrednih plinov pri prireji mleka. Nove analize dokazujejo, da govedoreja ni med najpomembnejšimi povzročitelji podnebnih sprememb, v Sloveniji k skupnim izpustom toplogrednih plinov živinoreja prispeva le 2,7 odstotka, kmetijstvo skupaj pa 5,6 odstotkov. Slovenska govedoreja ima tudi pozitivne učinke zaradi ohranjanja travinj, je navedel. Da je pri prireji mleka pomembna tudi dobrobit živali, ki jo lahko poleg obstoječih zakonodajnih zahtev še izboljšamo in to ustrezno predstavimo potrošniku, pa je poudaril vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali na ljubljanski veterinarski fakulteti **Ožbalt Podpečan**. Ob zaključku konference se je odvila tudi okrogla miza, na kateri so strokovnjaki iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštituta za mlekarstvo in probiotike, Pediatrične klinike v Ljubljani ter Zavoda Spoznaj prehrano predstavili resnice in razjasnili zmote o mleku, katerim so ljudje podvrženi v današnji poplavi informacij. Pri tem so ovrgli trditve, da mleko in mlečni izdelki niso koristni za zdravje ljudi in bili kritični do njihovega izločanja iz vsakodnevne prehrane. So pa opozorili na previdnost uživanja mleka pri ljudeh, ki so alergični na mlečne beljakovine ali imajo intoleranco na laktozo. Za slednje na trgu obstajajo ustrezni mlečni izdelki brez laktoze, so še sporočili iz zbornice. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*