Na konferenci o hrani osvetlili pomen trajnostne oskrbe za naslavljanje aktualnih kriz

Udeleženci dogodka so se med drugim poudarili nujnost sprememb v celotnem prehranskem sistemu. Konferenco sta organizirali nevladna organizacija Umanotera in društvo Focus, poskušali pa so poiskati odgovore na vprašanje, zakaj je prehod na trajnostne načine prehranjevanja nujen. Eden od pomembnih vidikov, ki so ga izpostavili, je uživanje podnebju prijaznejše hrane, s katerim ne prispevamo samo k blaženju podnebnim sprememb, temveč poskrbimo tudi za svoje zdravje. V vsakdanjem življenju to pomeni, da izbiramo večinoma rastlinsko ekološko hrano iz lokalne pridelave, ki je ponujena sezonsko in čim manj predelana ter zapakirana. Pridelava hrane rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora tudi veliko manjši ogljični odtis, so poudarili. V luči tega je pomembna tudi ekološka pridelava hrane. Kot je izpostavila **Ana Frelih Larsen** iz Ecologic Institute, ima ta v primerjavi s konvencionalno prakso veliko večje koristi za varstvo voda, tal, ohranjanje biotske pestrosti in tudi za podnebne cilje. Manjša je tudi kronična izpostavljenost kmetov in celotne populacije fitofarmacevtskim sredstvom. Od ekološkega kmetijstva pa imajo lahko po njenem mnenju koristi tudi kmetje, pri čemer pa je pomembno, da so v prehodnem obdobju na tovrsten način kmetovanja deležni podpor. Za povečanje trajnostne oskrbe s hrano pa je treba po oceni Frelih Larsen okrepiti tudi ozaveščanje in narediti premike v celotnem prehranskem sistemu, pri čemer je kot rešitev izpostavila sistemski pristop, s katerim bi naslovili vzroke več kriz, s katerih se trenutno soočamo. Ob tem je še dodala, da evropske strategije in zakonodajni predlogi jasno nakazujejo razvoj bolj ambicioznih politik, ki bodo večjo ambicioznost prej kot slej zahtevale tudi na nivojih posameznih držav, pri čemer "parcialno prenašanje" teh usmeritev ne bo dovolj, je še poudarila in dodala, da moramo v Sloveniji na področju krepitve prehranskega prehoda narediti več. Na dogodku so bili predstavljeni primeri dobrih praks domačih in tujih lokalnih skupnosti na področju trajnostne oskrbe s hrano. **Christian Jonet** iz projekta za mobilizacijo živil v regiji Liege v korist razvoja kratke ekološke prehranjevalne verige CATL - Ceinture Aliment-Terre Liégeoise, v okviru katerega delujejo tudi različne zadruge, je dejal, da so denimo ob odločitvi, da zmanjšajo delež živil živalskega izvora v šolah, naleteli na pritožbe ljudi, a so se po njegovih besedah družine in otroci prilagodili hitro. Starši morajo otrokom obroke, ki jih bodo jedli v šoli, naročiti deset dni prej, pri tem pa jim je uspelo zmanjšati delež mesa na krožnikih. "Lahko bi pričakovali, da se bo število obrokov zmanjšalo, vendar se ni," je dejal in dodal, da teh sprememb ni treba uvajati na trd način. Ob tem je kot pomembno izpostavil izvajanje izobraževanja in usposabljanja za osebje, ki streže hrano oz. so v stiku z otroki. **Denis Ploj** iz slovenske zadruge za razvoj trajnostne lokalne preskrbe Dobrina pa je dejal, da je v Sloveniji vedno več ljudi, ki si želijo lokalna hrane. Med prednostmi zadruge vidi povezovanje manjših kmetij in posledično omogočanje njihovega obstaja ter prinašanje prihodka kmetom. Za uspeh zadruge, ki deluje v SV delu države od leta 2011, je izpostavil, da je vsa ponudba na enem mestu, zagotavljanja kakovosti produktov in tudi prilagajanje pristopa prodaje na trgu, kar je še posebej do izraza prišlo v času epidemije, ko so prodajo preusmerili na splet.