Na GZS zagovarjajo vključevanje (tudi) jedrske energije

Država se mora v NEPN opredeliti, kako bo industriji zagotovila energetsko oskrbo v prihodnje, je dejala generalna direktorica GZS **Vesna Nahtigal**. Strateški svet za energetski prehod pri GZS, ki ga sestavljajo predstavniki podjetij iz energetske in predelovalne industrije ter različni strokovnjaki, so na današnji seji obravnavali predlog posodobitve NEPN, ki je bil javno predstavljen 6. aprila letos. Na včerajšnji seji so se članom strateškega sveta pridružili tudi mladi iz različnih organizacij, ki jim je ta tematika blizu, ter minister za okolje, podnebje in energijo **Bojan Kumer** s sodelavci. "Kar se tiče samega NEPN, ocenjujemo, in to smo že opozarjali skozi različne posvete, mora biti vsa možna energija vključena, torej kar je pač možnega od vetra, sonca, vode, geotermalike, ampak zavedamo se, da brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo šlo," je ob robu seje v izjavi za medije dejala Nahtigal. Ob tem je poudarila, da moramo do odločitve priti takoj, saj se z zavlačevanjem ne bo rešilo problema. Še en pomemben podatek, ki jih je po njenih besedah zmotil v osnutku dokumenta, govori o jedrski energiji šele leta 2040. "Do takrat bo prepozno in vsi vemo, da danes potrebujemo sprejemati odločitve, vemo, da smo 10 let premalo vlagali v vse te vrste energije in da je skrajni čas, da damo karte na mizo in se dogovorimo, kako bomo poskrbeli za energetsko samozadostnost," je bila jasna generalna direktorica GZS. Nahtigal je na seji strateškega sveta poudarila, da je v Sloveniji delež ustvarjenega bruto domačega proizvoda (BDP) industrije med najvišjimi v Evropi. Prav tako je industrija najpomembnejši odjemalec energije v državi, saj porabi dve tretjini zemeljskega plina in polovico električne energije znotraj poslovne rabe, so v sporočilu za javnost zapisali na GZS. "Zato mora NEPN industriji nameniti posebno poglavje, v katerem naj se država opredeli, kako ji bo zagotovila energetsko oskrbo v prihodnje in s tem pogoje za konkurenčno delovanje," je prepričana Nahtigal. Na GZS glede osnutka NEPN pogrešajo tudi, kako sta vanj umeščena proizvodnja materialov ter zagotavljanje konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo, je ob robu seje pojasnil predsednik združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS in predsednik uprave Taluma **Marko Drobnič**. "Vse tisto, kar smo v preteklosti s strokovnega vidika pripravili, ni bilo prepoznano v tem predlogu in zato je treba z našega zornega kota tudi ta osnutek dopolniti in ga nadgrajevati," je opozoril. Na področju proizvodnje materialov si po Drobničevih besedah želijo predvsem to, da imajo zagotovljeno zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo, in to čim prej. V Sloveniji in tudi večini drugih evropskih držav v trenutnem okolju proizvodnja materialov, ki za svojo proizvodnjo potrebujejo velike količine električne energije, ni več mogoča. Tako že prihaja do ukinjanja proizvodnje aluminija, razlog za to pa so previsoke cene električne energije, je dejal Drobnič. Se pa proizvodnja teh materialov povečuje na drugih koncih sveta, kar pa pomeni, da evropski prostor izgublja svojo močno konkurenčno prednost na tem področju, je izpostavil. "Natančno sem prebral oba dokumenta, tako tega, ki so ga pripravili mladi, kot dokument GZS, in iz teh izhaja ključen izziv: preskromna ocena rasti BDP kot posledica skromne rasti industrijske proizvodnje, kar izpostavlja gospodarstvo, na drugi strani pa mladi izpostavljajo ravno problem previsoke rasti industrije," je, kot so sporočili z GZS, na seji dejal minister Kumer. Prepričan je, da bo treba poiskati konsenz. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo **Tina Seršen** medtem razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, vendar meni, da današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in njeno lažje shranjevanje.