Na GZS z dvomi o dela prostem ponedeljku

Ta bo namreč, kot menijo, povzročil dodatne stroške podjetjem v drugih delih države. Vlada se je namreč danes odločila, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan, na ta dan pa naj bi Slovenci po navedbah premierja **Roberta Goloba** stopili skupaj in pomagali prizadetim v vremenski katastrofi minulih dni. Na GZS pravijo, da razumejo dobronamernost predloga, ki bi prizadetim omogočil, da lahko podaljšan vikend izkoristijo za odpravljanje posledic poplav, a opozarjajo, da bodo hkrati s tem podjetja, tudi tista, ki so prav tako utrpela nekaj škode v poplavah, imela dodatne stroške. Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo namreč, tako pravijo v zbornici, zaradi ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo obenem prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu. Če bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi po prepričanju GZS dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač. Glede na to, da na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina slovenskega delovno aktivnega prebivalstva, bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele, še opozarjajo na GZS. "Če pa bo ta ukrep ostal, se bojimo, da ne bo dosegel želenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev," so še zapisali v sporočilu za javnost. Na GZS sicer pozdravljajo hiter odziv vlade na stisko podjetij, ki jim je povodenj uničila proizvodnjo ali drugače posegla v njihovo poslovanje. Po njihovi oceni vlada razume, da je treba tudi podjetjem na prizadetih območjih zaradi poplav pomagati, da čim prej zaženejo proizvodnjo in ohranijo delovna mesta. So pa razočarani zaradi predlaganih določil glede subvencioniranja nadomestila plače v primeru čakanja na delo ali višje sile. Kot so spomnili, so na ponedeljkovem sestanku na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, skupaj z ostalimi delodajalskimi združenji dorekli usklajene ukrepe. Glede sofinanciranja ukrepa čakanja na delo je bil tako sprejet dogovor, da bi podjetjem, ki bodo dlje časa zaprta, država ukrep sofinancirala 100-odstotno, za ostale, denimo njihove dobavitelje, pa bi bilo predvideno sofinanciranje v višini 80 odstotkov. Tak dogovor so na GZS tudi predstavili svojim članom in ti naj bi ga pozdravili. Zato je predstavnike zbornice danes presenetila informacija po današnji seji vlade, da bo glede na vladni predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravne nesreče veljalo le 80-odstotno subvencioniranje nadomestila plače.