Na GZS o vajeništvu kot naložbi v skupno prihodnost

Pristojni na ministrstvu za izobraževanje medtem napovedujejo prizadevanja za dodatne izboljšave sistema. Festival vajeništva letos poteka tretjič od vnovične uvedbe vajeništva v letu 2017 s ciljem promocije poklicnega izobraževanja in vajeništva, kar naj bi prispevalo k temu, da se več mladih odloči za deficitarne poklice, kot so npr. orodjarji, elektrikarji, steklarji, mizarji, mehatroniki, kleparji in krovci, strojni mehaniki ter avtomehaniki, in se šola v vajeniški obliki izobraževanja. Letošnji dogodek je v prostorih GZS pod sloganom Vajen'c bo mojster in mojster bo kralj združil več kot 200 gostov iz vrst vajencev, mentorjev, koordinatorjev vajeništva, predstavnikov šol in podjetij, so sporočili iz zbornice. "Vajeništvo je veliko več kot le oblika izobraževanja; je naložba v našo skupno prihodnost. Ko vlagamo v mlade, vlagamo v inovativnost, trajnost in konkurenčnost našega gospodarstva. S tem gradimo temelje za trajnostni razvoj in dolgoročno uspešnost ter oblikujemo svetlejšo prihodnost za vse nas," je izpostavila generalna direktorica GZS Nahtigal. Zbornica se po njenih besedah vsa leta zavzema za nadaljnji razvoj vajeništva v Sloveniji, pri tem pa si po besedah Nahtigal želi še več povezovanja med šolami, podjetji in lokalnim okoljem, s ciljem oblikovanja dobrih pogojev izobraževanja za mlade, prilagojene potrebam trga dela. Dogodka se je udeležil tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Ta je vajeništvo po pojasnilih zbornice označil kot most med teorijo in prakso, med šolskim in delovnim okoljem. Vajeništvo po Hanovih besedah mladim že med šolanjem daje priložnost pridobiti dragocene praktične izkušnje, ki povečujejo njihove možnosti za zaposlitev ali samostojno podjetniško pot. Prednosti vajeništva pa vidi tudi za podjetja, saj imajo priložnost spoznati in izobraziti mlade, ki ustrezajo njihovim potrebam po delovni sili. Generalna direktorica direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje **Branka Hrast Debeljak** je po pojasnilih GZS zagotovila, da se bodo na ministrstvu še naprej zavzemali za to, da v sistemu vajeništva še kaj izboljšajo in naredijo izobraževanje dostopno, kakovostno in privlačno novim generacijam. Da ima vajeništvo v Sloveniji izjemen pomen, ker krepi konkurenčnost in inovativnost našega gospodarstva ter zagotavlja visoko kakovostno usposobljene kadre, je, kot so zapisali na zbornici, poudarila tudi koordinatorka središča za mednarodno sodelovanje na Centru za poklicno izobraževanje Sara Gošnak. Dodala je, da sistem vajeništva spodbuja trajnostni razvoj, omogoča prilagodljivost delovne sile ter odpira vrata kariernim priložnostim in strokovnemu razvoju mladih. Pri izvajanju ter razvoju vajeniške oblike izobraževanja v Sloveniji sodelujejo obe omenjeni ministrstvi in GZS, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in številne šole ter podjetja. | Trenutno poteka v vajeniški obliki 14 različnih programov na 22 šolah, število vajencev pa se je v času od 2017 približalo skupni številki 940. Pri izvajanju vajeništva sodeluje več kot 300 podjetij v Sloveniji in več kot 400 mentorjev, so še nanizali v GZS. | Vir: Sta Foto: Arhiv Instore