Na dogodku Inštituta za strateške rešitve izpostavili pomembnost inovacij

Dogodka so se udeležili tudi minister za delo **Luka Mesec** in vidni gospodarstveniki. Kot je poudaril direktor inštituta **Tine Kračun**, različna dogajanja v regiji, Sloveniji in svetu spremljajo že 12 let. In če se je po obdobju velikih negotovosti v času epidemije pričakovalo, da bodo sledila "divja 20. leta razvrata in ponovne gospodarske rasti", pa se je po njegovih besedah v lanskem letu zgodilo nekaj nepričakovanega - vojna v evropskem prostoru. "Poleg velike človeške tragedije smo bili priča tudi visoki inflaciji in motnjam v dobavnih verigah," je orisal razmere in dodal, da v luči tega ugotavljajo, da se v zadnjem času globalizacija spreminja v regionalizacijo. "Gospodarstva, ki so nam bližje, za naša podjetja in družbo postajajo večjega pomena - za Slovenijo so to države zahodnega Balkana," je dejal in dodal, da v širši regiji ponovno zaznavajo velik interes po dobavnih poteh, kot pomembno za Slovenijo pa ocenjujejo čimprejšnjo vključitev držav zahodnega Balkana v EU. V nagovoru zbranim se je dotaknil tudi povzdigovanja uspeha gospodarskih modelov azijskih držav. "Čeprav je v gospodarska rast v teh državah izjemna, pa to niso modeli, ki bi bili primerljivi za zahodni svet in Slovenijo. Pri nas morajo biti človekove pravice postavljene na prvo mesto," je bil jasen. Da se razmere v nekaterih večjih evropskih gospodarstvih vendarle počasi obračajo na bolje, pa je poudaril partner in direktor raziskav na Inštitutu za strateške rešitve **Jure Stojan**. "Cene pri nemških industrijskih proizvajalcih so se obrnile in niso več tako rekordne, čeprav so ravni še vedno visoke," je dejal, ob tem pa opozoril, da do obrata še vedno ni prišlo na področju podnebnih sprememb in demografskih trendov. "Ne smemo se več zanašati na to, da se hokejski grafi sami obrnejo navzgor," je poudaril Stojan in da spomnil, da so v javnost pred kratkim prišle informacije o tem, da so znanstveniki, ki so delali za naftno družbo Exxon Mobile, v svojih internih napovedih pred več leti zelo dobro napovedali realnost glede podnebnih sprememb, ki jih živimo danes. "Mogoče je to priložnost, da damo znanosti damo nekaj več besede v našem življenju," je sklenil Stojan. Dogodka ob predstavitvi letne izdaje revije The Adriatic: Strategic Foresight 2023 se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve **Luka Mesec**, ki je zbranim med drugim predstavil svoja razmišljanja o tem, kaj je gonilo inovacij in razvoja. "Država je lahko gonilo sprememb in razvoja. Ne samo, da je lahko, ampak mora biti," je izpostavil Mesec in kot primer navedel IT revolucijo v ZDA. "Študija o tem je lepo pokazala na vlogo države. V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki ga na primer **Bill Gates** in **Elon Musk** pripovedujeta o sebi, se velike spremembe niso zgodile v njihovih garažah, ampak skozi desetletja razvoja in raziskav v ameriški vojaški industriji," je izpostavil. Dodal je, da je bila vojska tista, ki je prva razvila posamezne komponente današnjih pametnih telefonov. Vloga podjetij pa je po njegovem mnenju nastopila tam, kjer je bilo treba to vse to spopularizirati in zapakirati v format, ki je bil javno in splošno uporaben. "V tem smislu je treba iskati sinergijo med državo in podjetij," je prepričan Mesec. Posebni izzivi pa podjetja čakajo tudi z morebitnim krajšanjem delovnega časa. V zvezi s tem ministrstvo za delo pripravlja spremembe zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bodo najprej legalizirali "prostovoljni 30-urni delovnik", potem pa v zvezi s tem začeli razmišljati o sistemu spodbud. Ena večjih tem, o katerih se je, kot je poudaril Mesec, treba pogovarjati v prihodnosti, je tudi spodbujanje lastništva zaposlenih v podjetjih. Zakon o tem je po njegovih besedah trenutno v usklajevanju z ministrstvom za finance, v nadaljevanju pa ga bodo predstavili tudi socialnim partnerjem in podjetjem. Vprašanju, kako graditi poslovno odpornost tudi s pomočjo inovacij, je bila posvečena tudi okrogla miza. Po mnenju člana uprave NLB **Andreja Lasiča** bomo v prihodnje inovacije potrebovali tudi zaradi pomanjkanja delovne sile. Kot je ocenil, lahko turbulente čase dobro izkoristimo, "če bomo imeli skupno vizijo in razvoj", obenem je slovensko gospodarstvo eno najbolj diverzificiranih v evropskem prostoru. "Z mirno dolgoročno politiko lahko peljemo to barko bolje kot ostale sosednje države," je dejal. Da so nove tehnologije priložnost, diverzifikacija produktov pa le posledica tega, pa je dejal član uprave Petrola **Jože Bajuk**. O pomembnosti inoviranja delovnih procesov v smeri digitalizacije je spregovoril tudi predsednik uprave Darsa **Valentin Hajdinjak**. Kot je dejal, se je Dars v zadnjem času iz graditelja prelevil v upravljavca avtocest in se s tem postavil ob bok podobnim družbam v Evropi. Poudaril je, da so začeli digitalizirati procese in storitve upravljanja avtocest. Po nove ideje se obračajo tako h kolegom v drugih družbah kot tudi k svojim zaposlenim. "Veliko denarja in časa namenjamo izobraževanju, da lahko sledimo trendom in pridemo do točke, ko sami predlagajo rešitve," je še poudaril Hajdinjak.