Na čebelarski zvezi za zdaj optimizem pred sezono, več pobud na ravni EU

Zveza je obenem aktivna na ravni EU, med drugim s pobudama za enotno označevanje medu in o potrebi po sodelovanju s kmetijskim sektorjem za preprečevanje pomorov čebel. Predsednik krovne organizacije slovenskih čebelarjev **Boštjan Noč** je povedal, da so bili na zvezi pozitivno presenečeni nad jesensko kondicijo čebeljih družin, ki so šle v zimsko mirovanje številčno bistveno močnejše od pričakovanj. A vseeno ostaja neznanka, kako so glede na hudo lansko sušo čebele zimo preživele. Za zdaj je za to oceno še prezgodaj. Čebelarji po besedah Noča in sodelavca zveze **Aleša Bozovičarja** zdaj upajo na postopen prehod v pomlad in čim daljše obdobje nizkih nočnih temperatur. Te bi morale trajati vsaj do konca februarja, da se rastline ne bi prehitro prebudile in bile tako pretirano izpostavljene spomladanskim pozebam. Glede cen medu v prihajajoči sezoni je Noč povedal, da ravno zdaj opravljajo izračune. Lani so čebelarjem priporočili pet odstotkov višjo ceno, priporočena cena za letos bo znana predvidoma v 14 dneh. Je pa Noč poudaril, da ne priporočijo cene, katere rast presega inflacijo. Najpomembnejše se sicer ČZS zdi to, da potrošnik ve, kaj je kupil. Ravno zato so se v sodelovanju z vlado močno zavzeli za enotno označevanje medu v EU. Noč je opozoril, da uvoz medu iz tretjih držav narašča, pri čemer je ta med pogosto slabe kakovosti, tudi ponarejen. Na ČZS si želijo označb, iz katerih je jasno, od kod med prihaja. Noč zato upa, da bodo predlagane spremembe evropske zakonodaje sprejete. Istočasno se je zavzel še za okrepitev nadzora, veljalo pa bi po njegovih besedah razmisliti tudi o uvoznih kvotah. Druga pobuda, s katero ČZS stopa na evropsko raven, je poudarek, da je za preprečevanje pomorov čebel zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev potrebno dobro sodelovanje čebelarjev, kmetov in države. Po Nočevem prepričanju je to slovenska dobra praksa, ki bi jo bilo treba uveljaviti tudi v EU. Kot je spomnil, zadnjih 12 let v Sloveniji ni bilo primerov množičnih pomorov. Tudi to prakso bodo izpostavili na tednu čebelarstva v Bruslju, ki bo potekal zadnji teden maja in ko se bodo javnosti v prestolnici unije skupaj predstavili slovenski in hrvaški čebelarji. Noč sicer pravi, da se premalo zavedamo, kako zelo čebelarski svet spoštuje slovensko znanje in tradicijo. Tudi zato se v Sloveniji krepi izobraževanje na področju čebelarstva. Letos, na 250-letnico smrti začetnika modernega čebelarstva **Antona Janše**, bodo tako obudili čebelarsko šolo z njegovim imenom. Koncept in grafično podobo bodo predstavili maja, izobraževanja na njej pa naj bi začeli izvajati septembra. Šola po besedah **Marka Borka** iz ČZS predvideva izobraževanje po poklicni vertikali in horizontalno po različnih čebelarskih usmeritvah. Sprva bo ponudba izobraževanj omejena, sčasoma pa se bo dopolnjevala. Določena izobraževanja bodo omogočena tudi čebelarjem iz tujine. Predsednik ČZS je komentiral tudi to, da je bila zveza neuspešna na razpisu za izvajanje leta 2018 ustanovljene Slovenske čebelarske akademije. Na razpisu je kmetijsko ministrstvo izbralo Kmetijski inštitut, kateremu je bilo leta 2018 izvajanje najprej podeljeno neposredno. Noč upa, da bo zadovoljstvo z izvajanjem programa akademije boljše kot doslej, želel pa bi si, da bi bilo podajanje slovenskega znanja samoplačniško, in ne državno financirano, ter da bi znali slovensko znanje bolje unovčiti, saj je povpraševanje po njem veliko. Na zvezi so napovedali tudi letošnje aktivnosti za sajenje medovitih rastlin. Po Bozovičarjevih besedah bodo letos potekale v dveh delih. Prvo soboto v marcu bo v sklopu obnove gozdu po lanskem požaru potekalo sajenje na območju Krasa, zadnjo marčno soboto pa bo še tradicionalni dan sajenja medovitih rastlin. Lani so sicer na ČZS skupaj s čebelarji, podporniki, donatorji in sponzorji projekta posadili več kot 200.000 tovrstnih rastlin. ČZS je leta 2018 pridobila tudi kandidaturo za organizacijo največjega svetovnega dogodka, povezanega z mladimi čebelarji, to je Mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev. To naj bi potekalo prve dni julija, na zvezi pa računajo na udeležbo predstavnikov iz 40 držav. Vendar pa stroška organizacije, ocenjenega na okoli 150.000 evrov, po Nočevih besedah sami ne bodo zmogli, zato računajo na sofinanciranje države. Skrajni rok za dogovor je 24. februar, sicer se bodo organizaciji raje odrekli. Eden glavnih trenutnih projektov pa je vzpostavitev apiterapevtskega centra v bližini Betnavskega dvorca pri Mariboru. Projekt, ki ga vodi Čebelarska zveza društev Štajerske, je ocenjen na nekaj manj kot osem milijonov evrov, pred dnevi pa je bila podpisana pol milijonov evrov vredna pogodba o nakupu zemljišča. Ta želijo zaokrožiti še z zemljišči Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, odločilno za uspeh projekta pa je njegova umestitev med razvojne projekte štajerske regije. Za delovanje centra se na ČZS pogovarjajo tudi s Kliniko Golnik.