Na Bledu si želijo zmanjšati količine odpadkov

V občinah Bled in Gorje se že vrsto let trudijo zmanjšati količine odpadkov, h katerim veliko prispeva turizem. Želijo si, da bi deležniki v turizmu še odločneje stopili na pot brez odpadkov. Bled in Gorje sta bili leta 2022 prvi občini v Sloveniji, ki sta za dosežen znatni napredek od vstopa v shemo leta 2015 prejeli evropski certifikat Zero Waste. Kot je izpostavil gorjanski župan **Peter Torkar**, so skupaj z občino Bled in javnim podjetjem Infrastruktura Bled z vsemi dosedanjimi aktivnostmi dosegli lepe rezultate na področju zmanjšanja količin odpadkov. Vendar pa, kot je opozoril, današnji turbo turizem za seboj pušča različne negativne posledice, med katerimi so tudi odpadki. **Maja Pančur** s Turizma Bled je povedala, da želijo na Bledu z novo strategijo turizma doseči preskok pri gostih. "Če je bil prej Bled koncipiran kot destinacija, kamor prideš in jo moraš odkljukati, smo si zastavili na Bled privabljati turiste, ki si želijo destinacijo doživeti in v njej ostati dlje časa," je pojasnila in med osrednjimi ukrepi izpostavila dvigovanje ravni kakovosti turističnih doživetij, za kar pripravljajo različna izobraževanja in delavnice za turistične ponudnike. Velik izziv sicer predstavlja to, da se je v zadnjih letih močno povečalo število zasebnih ponudnikov nastanitev. Medtem ko je bilo še leta 2008 polovica ležišč na Bledu v hotelih, pa je sedaj teh le še četrtina. Do manjših ponudnikov, ki se s sobodajalstvom ne ukvarjajo poklicno, pa je težje pristopiti, je pojasnila Pančur. Na Bledu je več kot 650 ponudnikov nastanitev, od jih ima zaenkrat le 10 različne certifikate trajnostni. V občinski strategiji so si za cilj zastavili, da bi bilo do leta 2030 takšnih nastanitev 72. "To pomeni, da nas čaka še zelo veliko dela," je izpostavila Pančur. Direktor Infrastrukture Bled **Janez Resman** je ocenil, da so hoteli naredili že velike korake na poti trajnosti, tudi če niso v Zero Waste shemi. "Večji problem pa vidimo pri zasebnih nastanitvah," je dejal in opozoril, da se na Bledu oddajajo tudi celotne hiše, katerih lastniki v kraju ne živijo ter to dejavnost izvajajo brezosebno. Pančur meni, da je da glavnina sobodajalcev na Bledu vendarle predana temu poslanstvu, da pa je večja težava, kako doseči enodnevne obiskovalce. Lani so v ta namen na blejske parkomate namestili nalepke, s katerimi obiskovalce spodbujajo, da obiščejo njihovo spletno stran in si pogledajo, kaj destinacija dela na področju trajnosti ter se ji pri njenih prizadevanjih pridružijo. Resman je pojasnil, da ob velikem številu dnevnih obiskovalcev in porastu števila apartmajev ter zasebnih sob, v koših in okolju opažajo več odpadkov iz trgovin, ki vsak dan nahranijo več 10.000 ljudi. Okoli Blejskega jezera dnevno naberejo od sedem do deset kubičnih metrov odpadkov, je povedal in dodal, da k temu veliko prispeva tudi embalaža iz restavracij s hitro prehrano. Zato Resman meni, da bi morali tovrstni ponudniki prispevati v blagajno občine oziroma komunalnega podjetja, ki ima z njihovo embalažo same stroške. Ekologi brez meja ugotavljajo, da deležniki v turizmu že marsikje prevzemajo vodilno vlogo na poti v družbo brez odpadkov. Kot je povedala **Ana Golja** iz omenjenega društva, so nastanitve, ki sodelujejo v shemi, pionirji, ki dokazujejo, kaj vse je mogoče narediti v kratkem času, saj vsi, ki se pridružijo, beležijo odlične rezultate. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore