Na Agrinem živilskem posvetu o nutrivigilanci, neželenih učinkih živilskih sestavin

Po besedah **Urške Blaznik** z Nacionalnega inštituta za javno zdravje od živil pričakujemo, da so varna, a se pogosto zgodijo mikrobiološke okužbe, alergije ali pa živila škodljivo delujejo. Blaznik pravi, da so posamezniki še vedno slabo poučeni o zdravih izbirah živil, saj je informacij predvsem o novih ali obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih ogromno. Ljudje so namreč izpostavljeni reklamam in nepreverjenim informacijam, zato priporoča, da ljudje ob neželenih učinkih nekih živil poročajo s prijavo na posebni spletni strani. “Poročanje o tem, da ste nekaj pojedli in je sprožilo težave, poteka preko spletnega obrazca na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je koordinator vseh aktivnosti v zvezi z nutrivigilanco v Sloveniji.” Poročanje o neželenih učinkih trenutno še poteka preko spletnega obrazca, v prihodnje pa pripravljajo za to prilagojene aplikacije. Učinki nutrivigilance so lahko blažji, zaradi teh se ljudje ne odločajo za obiske zdravnikov, pravi Blaznik. resnejše primere neželenih dogodkov pa obravavajo na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo. Pri nutrivigilanci posebej izpostavljajo, pravi Blaznik, prehranska dopolnila, saj je njihova uporaba v zadnjem desetletju med ljudmi zelo razširjena. So namreč široko dostopna in nagovarjajo ljudi preko najbolj množičnih kanalov, kot so recimo socialna omrežja. Po besedah Blaznik pa so informacije o njih sporne, saj informacije podajajo brez virov, brez razumevanja individualne obravane posameznikovega življenjskega sloga in brez opozoril o seštevanju vnosov in morebitnih interakcijah z zdravili. “Če se nutrivigilančna poročila skladajo s poročili drugih držav, potem osveščamo ljudi o tem, da naj bodo recimo pozorni pri visokih odmerkih vitaminov in mineralov ali pri uživanju prehranskih dopolnil s kurkimo,” pravi Blaznik in dodaja, da pogosto opozarjajo tudi na kombinacijo različnih poživil pri športnikih in uporabo energijskih pijač. Inšpektorica na Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije **Andreja Mojškrc** pa je govorila o uradnem nadzoru nad prehranskimi dopolnili. Za STA je povedala, da ugotavljajo, da je največ težav na področju oglaševanja in označevanja prehranskih dopolnil, kar se pojavlja in ponavlja že več let. Ko ugotovijo neskladnosti med označevanjem in dejanski stanjem nekega dopolnila, potem na to opozorijo, a po njenih besedah število neskladnosti ne upada. Najpogosteje, pravi, proizvajalci prehranskih dopolnil navajajo zdravstvene trdritve, ki niso dovoljene. “Mi ukrepamo v skladu s trenutno zakonodajo, ves čas pa poudarjamo tudi odgovornost medijev, saj je trenutna medijska zakonodaja pisana tako, da je vsa odgovornost za objavo na naročniku,” pravi Mojškrc in dodaja, da naročnika obravnavajo, a kazni pogosto niso odvračilne. Rešitev je po njenem mnenju v večji osveščenosti potrošnikov. Živilski posvet je drugo leto na sejmu v Gornji Radgoni organizirala Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vir/Foto: Agra