Na Agri tudi o poti do trajnostne živinoreje

Med rešitvami so govorci na okrogli mizi v organizaciji kmetijskega ministrstva omenili izobraževanje, investicijske podpore in primerne odkupne cene. Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano **Maša Žagar** je dejala, da tudi v živinoreji obstaja več vidikov trajnosti in da trajnost po njenem mnenju ne obstaja, če vsi vidiki hkrati - okoljski, družbeni in ekonomski - niso enakovredno zastopani. Po njenem mnenju sicer v Sloveniji trenutno prevladuje okoljski vidik in naravovarstvo. "Trajnostna živinoreja pa pomeni, da uravnotežen pristop živinoreje k okoljsko-podnebnim vsebinam, da živinoreja ohranja socialni vidik in da kmet pripomore k dobrobiti družbe, pa še ekonomski vidik. Kako torej kmetje, ki se ukvarjajo z živinorejo, od tega živijo. In iz tega ravnovesja ne smemo iti," je prepričana Žagar. **Jože Verbič** s Kmetijskega inštituta Slovenije je opozoril, da smo v zadnjih treh desetletjih izgubili več kot 30.000 živinorejskih kmetij in to so bile po njegovih besedah kmetije, ki so bile v očeh javnosti najbolj trajnostne: "Ampak so propadle, kar pomeni, da niso bile trajnostne. Zato je treba izpostaviti konkurenčni vidik in socialne plati kmetije, kajti kmetija je lahko konkurenčna in finančno neodvisna, vprašanje pa je, ali kmetuje tako, da bodo tudi nasledniki v tem videli prihodnost. Če ne bodo, potem ta kmetija ni trajnostna." Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije **Roman Žveglič** se je prav tako strinjal, da mora okoljski vidik trajnosti, ki je pri nas najbolj poudarjen, dati ekonomski interes: "Ker če ga ne bo dal, potem kmetijstvo in živinoreja nista več gospodarski panogi in ju dajmo v socialno kategorijo." Po Žvegličevem mnenju je ključni problem, da so kmetije, ki so v Sloveniji trajnostne, v veliki večini s strani javnosti videti kot onesnaževalke in kot netrajnostne. "Zato, ker se tu krma pravilno razgrajuje in predeluje, majhni so izpusti in izgube krme. In treba je povedati, da je to okoljsko, ekonomsko in socialno najbolj vzdržno," je dejal. **Rok Žabjek** s kmetije Žabjek je kot predstavnik kmetov povedal, da ga čudi enostranski pogled ljudi, da je trajnostni način najbolj ekološki: "Se pravi, da če mi ne uporabljamo mineralnih gnojil, ne onesnažujemo okolja. Čudi me pa, zakaj pred klancem ne postavijo znaka za avtomobile, da naj ugasnejo avto, preden gredo v klanec." Če ne bo v trajnostni živinoreji zasuka v finančnem smislu, da bo dohodek človeka vreden, teh kmetij v Sloveniji ne bo, je opozoril.