Monografija o zgodovini zadružništva v Sloveniji od leta 1856 do 1992

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/sodelujoci-pri-nastajanju-knjige.webp)Monografija je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskih virov o zadružništvu, ki so ga opravili strokovnjaki z Inštituta za novejšo zgodovino. Z monografijo Zadružna zveza Slovenije zaokrožuje obeleževanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem. Zadružna zveza Slovenije je danes, s predstavitvijo in novinarsko konferenco, v javnost pospremila monografijo »Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856–1992)«. Avtorji monografije so strokovnjaki z Inštituta za novejšo zgodovino: dr. **Žarko Lazarević**, dr. **Marta Rendla** in dr. **Janja Sedlaček**. Urednica monografije je **Alenka Marjetič Žnider** iz Zadružne zveze Slovenije. Knjiga je dragocen in prvi celosten prikaz zgodovine zadružništva na Slovenskem v obdobju od leta 1856 do leta 1992. V knjigi sta celovito obravnavani dve epohi zadružništva: klasično zadružništvo v kapitalizmu in zadružništvo v socializmu po drugi svetovni vojni; vse do ponovne zakonodajne vzpostavitve klasičnega zadružništva v samostojni Sloveniji leta 1992. Ta zgodovina je na podlagi arhivskega gradiva prvič strnjena v znanstveno publikacijo. Njeno nadaljevanje po letu 1992, tretja epoha, pa na svoj prvi znanstveni zapis v tiskani besedi še čaka. Nepredstavljivo je, kako so vizionarji tistega daljnega časa prenesli in ponesli zadružno misel med Slovence, v času, ko so novice iz enega konca Slovenije do drugega potovale dlje kot potujejo danes dobrine iz enega kontinenta na drugega. Zato knjiga, ki je pred vami, ni samo zapis časa. Je tudi zgodba o ljudeh, ki so aktivno soustvarjali svoj čas, ne da bi se prepuščali toku zgodovine, in si prizadevali za napredek. Osvetli delo bratov **Mihaela** in dr. **Josipa Vošnjaka**, utemeljiteljev kreditnega zadružništva, ter dr. **Janeza Evangelista Kreka**, arhitekta zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti tudi delo številnih posameznikov, ki so v drugi polovici 20. stoletja znova postavljali temelje klasičnega zadružništva. Zadružništvo je sprva kot gibanje, pozneje pa kot družbeni in gospodarski proces, ponudilo odgovor na klic po ekonomskem preživetju posameznika v okolju, ki mu vlada moč kapitala. Njegov osnovni namen tudi po več kot 150 letih ostaja enak: pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov. Prav tako ostajajo nespremenjena njegova načela in vrednote, ki so ga čvrsto sidrala tudi v obdobjih najbolj silnih gospodarskih in vojnih kriz. Sem spadajo prostovoljen pristop, svoboden izstop, enakopravno sodelovanje in upravljanje članov, avtonomija in sodelovanje med zadrugami ter krepitev okolja, v katerem člani kmetujejo in živijo. Zadružništvo je v Sloveniji preživelo tudi skoraj polstoletno obdobje socialističnega zadružništva po drugi svetovni vojni, ko je bila zamisel povezovanja zlorabljena za cilje tedanje povojne oblasti. Čas je, da negativni prizvok kolektivizma iz tistega obdobja postane del zgodovine, in da širša družba znova razume pravi pomen in vrednote klasičnega zadružništva, ki se je tako v Evropi kot po svetu neprekinjeno razvijalo v enega najtrdnejših in najbolj odpornih poslovnih sistemov. Osrednja misel klasičnega zadružništva v vsej svoji zgodovini ostaja enaka − skupnost, ki sodeluje in si medsebojno pomaga, je močnejša in odpornejša na zunanje izzive. V času globalizacije in hitrih ekonomskih sprememb je ta zamisel še posebno pomembna. Zato je knjigo vredno prebrati, saj ni le zgodovinski priročnik – je human in odlično napisan poziv k temu, da podrobneje spoznamo svojo zgodovino, se učimo iz napak in naslednjim rodovom prenesemo zadružno prakso in vrednote, ki preverjeno delujejo. Soavtor monografije, prof. dr. **Žarko Lazarević**, je na novinarski konferenci predstavil nastajanje knjige, pomen ohranjanja zgodovinskih virov in umestitev zadružništva v narodno-zgodovinski kontekst. Med drugim je izpostavil: »S to knjigo zadružništvo trdo sidramo v korpus narodne zgodovine. Knjiga je prva te vrste, čeprav ima zadružništvo na Slovenskem dolgo, več kot 150 letno zgodovino. Do sedaj ni bilo pobude, do interesa Zadružne zveze Slovenije pred dvema letoma, ko smo s skupnimi močmi zasnovali mobilno razstavo »Zadruge ščitijo prebivalstvo na deželi«. Ob nastajanju razstave se je utrnila misel o trajnem zapisu zgodovinskih dejstev, saj smo na Zadružni zvezi Slovenije ugotavljali, da so bili glede zadružništva pogosto zapisani osebno interpretirani stavki, ki so se prenašali iz objave v objavo, niso pa imeli trdnih zgodovinskih temeljev. In kot je povedal prof. dr. Lazarević: »V sorazmerno kratkem času je iz majhnega zrastlo veliko«. Prof. dr. Lazarević je zadružne arhive, ki se nahajajo tako pri posameznih zadrugah kot članstvu, označil kot nesporni del slovenske kulturne dediščine. Zadružno poslovno dokumentacijo pa kot neponovljiv posnetek časa, ki ga je potrebno nujno ohraniti. Ob tem je tudi izpostavil: »Kontinuiteta poslanstva zadružništva povezuje duhovni prostor habsburške monarhije in slovenske države. Vmes so se menjavale zadružne generacije, menjavale so se države in ureditve, a izvirna zadružna načela so celo stoletje ostala neokrnjena. Če je le bilo dovoljeno. Samoorganizacija, samopomoč in solidarnost, združevanje v skupnost enakopravnih za krepitev socialnega in ekonomskega položaja članov so osnove zadružništva. Zaradi univerzalnosti so trajne narave. Taka načela so bila družbeno relevantna včeraj, relevantna so danes, relevantna bodi jutri. In tudi pojutrišnjem!« **Borut Florjančič**, predsednik Zadružne zveze Slovenije je v popotnico monografiji povedal: »Trdnejšo in odpornejšo prihodnost lahko gradiš samo, če poznaš in se zavedaš svoje preteklosti. Potem razumeš, da imaš edinstvene ljudi, edinstveno kmetijstvo in edinstveno podeželje. Z monografijo, za katero želimo da pride do vsakega odločevalca – od uradnika do ministra, do dijakov, študentov in učiteljev, želimo zadružništvu omogočiti, da se ga tudi v Sloveniji ponovno prepozna in prizna kot trajnostni poslovni sistem prihodnosti. Ob tem si na Zadružni zvezi Slovenije še posebej želimo in bomo energijo posvetili tudi temu, da zadružništvo ponovno najde svoje mesto v učnih programih šol.« Zavezanost k sodelovanju za skupno dobro je kot govornik na predstavitvi knjige izpostavil msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference »V zgodovini Katoliške Cerkve so delovala različna gibanja in organizacije, med katerimi je bilo tudi zadružništvo. Zadružništvo kot oblika organiziranja gospodarstva je v različnih družbenih in verskih kontekstih naletelo na podporo, saj je skladno z načeli pravičnosti, solidarnosti in skupnostnega delovanja. V nekaterih primerih so katoliške cerkvene ustanove celo sodelovale pri ustanavljanju in podpiranju zadružniških pobud. **Janez Evangelist Krek** je kot duhovnik aktivno stopil na to pot. Z njegovo vnemo so nastajale zadruge po vsej Sloveniji, ki so povezovale skupnosti in sistematično izboljševale življenjske pogoje kmetov ter delavcev. Izjemna Krekova dediščina nas uči, kako pomembno je bilo njegovo delo pri oblikovanju temeljev naše solidarne družbe. Njegove ideje o sodelovanju in skrbi za skupnost so še danes relevantne. Pravzaprav so kot vodilo za nas, da gradimo trajnostne skupnosti, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Tudi danes so časi taki, da je medsebojno sodelovanje naša zaveza. Imamo odgovornost za to, da naravo in ostalo, kar smo prejeli, prihodnjim rodovom izročimo obvarovano in oplemeniteno. S tem, ko delamo, osmišljamo svoje življenje, krepimo telo in duha. To še posebej dobro vedo naši kmetje in njihove družine, kjer vsak sam ne zmore opraviti vsega dela, ampak je nujno potrebno sodelovanje. Isto velja v širšem smislu.« Za osrednji motiv lanskoletne razstave in praznovanja 150-letnice zadružništva je Zadružna zveza Slovenije izbrala doužnjek ali žetveni venec iz Prekmurja, ki poudarja pomen povezovanja v kmetijstvu, trajnostni vidik kmetovanja, ki ga kmet spoštuje že od nekdaj. Zato ni naključje, da smo doužnjek izbrali tudi za naslovni motiv monografije. Avtor naslovne fotografije je gospod **Rado Likon**, prejemnik letošnje nagrade za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, nagrado Milke in Metoda Badjure. Knjigo je oblikovno zasnovala gospa **Mojca Hruševar Rakušček** in sooblikovala v sodelovanju z gospo **Matejo Podmenik**. Monografijo sta kot recenzenta pregledala dr. **Franci Avsec** in dr. **Zdenko Čepič**. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/monografija-1702479191.webp) Vir/Foto: Zadružna zveza Slovenije