Ministrstvo za kmetijstvo o sporazumu EU-Mercosur s kmetijskimi nevladnimi organizacijami

Na sestanku je ministrica **Mateja Čalušić** prisluhnila predstavnikom kmetijskih nevladnih organizacij. Ob tem je poudarila: »*Slovenija ima glede podpisa sporazuma EU–Mercosur ves čas enaka stališča. Povsem enaka stališča je v letih 2020 in 2021 zagovarjala tudi vlada **Janeza Janše**. Pri pogajanjih o sporazumu EU–Mercosur, za katerega je sicer pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, smo ves čas vztrajali, da kmetijstvo ne sme nositi bremena drugih interesov in da mora biti zaščiteno z jasnimi varovalkami.«* | Varovalke, ki jih je Evropska komisija (EK) v začetku meseca predstavila ministrom EU, so:trajna omejitev tarifnih kvot za občutljive proizvode. Kvota npr. za govedino znaša 99.000 ton, kar je le 1,6 odstotka celoletne proizvodnje EU, uvaja pa se postopno, kar omogoča prilagajanje trga;zaščitni mehanizem, ki omogoča hitro ukrepanje ob tržnih motnjah, vključno z začasnim ukinjanjem uvoza teh količin; ukrepi se lahko aktivirajo zelo hitro – v največ 21 dneh;nova finančna varnostna mreža v višini do 900 milijonov evrov letno za stabilizacijo trga in zaščito dohodkov kmetov ob večjih pretresih;okrepitev nadzora sanitarnih in fitosanitarnih (SPS) uvoznih zahtev Evropske unije, ki vključuje bistveno povečanje število revizij in pregledov komisije v tretjih državah in krepitev nadzora uvoza hrane na evropskih mejnih kontrolnih točkah. Poleg tega je Komisija napovedala tudi ustanovitev delovne skupine EU za učinkovitejši nadzor uvoza, ki bo začela delovati v začetku leta 2026. | Sporazum se odziva tudi na pomisleke kmetov v EU in državah članicah. Varovalke omogočajo, da je dostop do kmetijskega trga uravnotežen in nadzorovan z omejenimi, postopno uvedenimi uvoznimi kvotami za občutljive kmetijske proizvode in z najmočnejšimi zaščitnimi ukrepi doslej v primeru morebitnih motenj na trgu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot pomembno izpostavlja dejstvo, da je Evropska komisija že začela presojo sistema uvoznih toleranc za pesticide, ki so v EU prepovedani zaradi nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in okolje. Komisijo pri tem vodi jasno načelo, da se najbolj nevarni pesticidi, ki so v EU prepovedani iz zdravstvenih in okoljskih razlogov, ne smejo vrniti na evropski trg prek uvoženih proizvodov. S tem se neposredno naslavlja zaskrbljenost kmetov, potrošnikov in širše javnosti ter krepi usklajenost proizvodnih standardov za uvožene proizvode. Cilj je zagotoviti, da visoki evropski standardi varovanja zdravja ljudi in okolja ne bi postavljali kmetov v EU v slabši konkurenčni položaj. MKGP ob tem poudarja, da je Slovenija že doslej dosledno nasprotovala sprejemanju uvoznih toleranc za pesticide, ki v EU niso dovoljeni zaradi nesprejemljivih tveganj. V zvezi s tem je Evropska komisija konec decembra 2025 predstavila tudi zakonodajne spremembe v okviru predloga paketa za poenostavitev predpisov o varnosti hrane. Med drugim je predvidena možnost, da se za nevarne pesticide, ki v EU niso odobreni, najvišje dovoljene vrednosti ostankov (MRL) določijo na ravni spodnje meje analitskega določanja (na ta način se ukinjajo uvozne tolerance). Poleg tega je Komisija v začetku januarja 2026 že napovedala osnutek uredbe, s katero bo prepovedan uvoz živil, ki vsebujejo ostanke treh v EU nedovoljenih pesticidov: karbendazima, benomila in tiofanat-metila. Slovenija to podpira. Poudariti velja, da sporazum ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih zahtev EU. Vsi proizvodi, domači ali uvoženi, morajo izpolnjevati enake standarde glede varnosti hrane, zdravja ljudi, živali in okolja. Evropska komisija dodatno krepi nadzor nad uvozom, vzpostavlja posebno delovno skupino za nadzor ostankov pesticidov, povečuje število revizij v tretjih državah in krepi nadzor na mejnih kontrolnih točkah. Slovenija ocenjuje, da so bile njene ključne skrbi, zlasti na področju kmetijstva ter okoljskih in podnebnih zavez, v sporazumu ustrezno naslovljene. Analiza Centra ekonomske odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani kaže, da bo splošni gospodarski učinek sporazuma za Slovenijo majhen, a pozitiven. Trajnostne zaveze so pravno zavezujoče in vključujejo spoštovanje Pariškega sporazuma, Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja, pravic delavcev ter varstva okolja, podprte z mehanizmi spremljanja in izvrševanja. Dodatno zaščito prinaša tudi uredba EU o preprečevanju krčenja gozdov, ki bo veljala za proizvode, uvožene iz držav Mercosur. S kmetijskimi organizacijami delimo skrbi kmetov glede zaščite kmetijstva in zagotavljanja varne hrane potrošnikom. Hkrati pa nas veseli, da se tudi kmetijske organizacije zavedajo globalnega pomena sporazuma in ga v tem kontekstu podpirajo. Ministrica Čalušić je ob koncu poudarila:"*Zavedamo se skrbi kmetov in jih jemljemo resno. Izvajanje sporazuma bomo pozorno spremljali in ob morebitnih tveganjih za slovensko kmetijstvo zahtevali ukrepanje ter uporabili vse razpoložljive zaščitne mehanizme."* Na sestanku so se dogovorili, da bo MKGP kmetijskim organizacijam posredoval podrobnejše informacije o zaščitnih mehanizmih. Ministrica Čalušić bo tudi v prihodnje nevladne kmetijske organizacije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije obveščala o napredku pri izvajanju sporazuma. Vir/Foto: MKGP