Ministrstvo bi kasnejši odhod iz zaposlitve spodbujalo z mehkimi ukrepi

Starostno pa se po veljavni zakonodaji lahko upokoji tudi tisti, ki ima najmanj 15 let zavarovalne dobe in je že star 65 let. V Sloveniji se zdaj dejansko v povprečju upokojujemo pri 62 letih. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagajo več ukrepov za spodbujanje delovne aktivnosti starejših. Tako bi nadaljevali izplačevanje 40-odstotnega oziroma 20-odstotnega dela starostne pokojnine za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe. Prav tako so njihov predlog denimo dodatni odmerni odstotek za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe, delna upokojitev in subvencije za prispevke starejših. V obdobju, ko bi bil delavec star od 55 do 60 let, bi uvedli karierni razgovor. V njem bi se zaposleni in delodajalec dogovorila o delovni aktivnosti v nadaljevanju, denimo o prilagajanju delovnih obremenitev. Med izhodišči za razpravo je dvig najnižje pokojninske osnove, ki trenutno znaša 76,5 odstotka. Ta vpliva na višino vseh pokojnin. Poleg tega se bodo denimo pogovarjali o podaljšanju referenčnega obdobja z zdajšnjih 24 let in o dvigu odmernega odstotka. Še zlasti bi bil pogovor o dvigu odmernega odstotka aktualen, če bi se deležniki dogovorili o zvišanju meje za starostno upokojitev. Ministrstvo pri usklajevanju pokojnin predlaga, da bi se inflacija upoštevala v večjem deležu kot zdaj, ko se upošteva v 40 odstotkih. Prispevno stopnjo zaposlenih in delodajalcev bi postopno izenačevali, za financiranje pokojnin pa bi iskali dodatne vire. Predlagajo dvig odmernega odstotka za vdovske pokojnine. Namesto zdajšnjega sprotnega prevajanja plač iz bruto v neto bi pri odmeri pokojnine upoštevali bruto plače, ki bi se ob upokojitvi preračunale v neto plačo po takrat veljavni obdavčitvi in stopnji prispevkov. Prav tako bi poenotili različne pokojninske dobe in uvedli plačevanje polnih prispevkov ne glede na vrsto dohodka oz. obliko zaposlitve. Nenazadnje bi prenovili sistem invalidskega zavarovanja. Na zaposlene tik pred upokojitvijo ali blizu upokojitve spremembe ne bodo imele bistvenega vpliva, zagotavljajo na ministrstvu. Pogovori s socialnimi partnerji naj bi stekli takoj po poletnih počitnicah. Pogajanja naj bi končali do aprila 2024, v naslednjih mesecih pa naj bi vlada zakonski predlog poslala v obravnavo v DZ. Zakon pa bi z ustrezno dolgimi prehodnimi obdobji začel veljati 1. januarja 2025. Sindikati in delodajalci pričakujejo, da bodo izhodišča sledila dogovoru iz bele knjige, je poročal Radio Slovenija. Predsednik sindikata Pergam **Jakob Počivavšek** zato meni, da so neprimerni predlogi o tem, da nekomu ob izpolnitvi pogojev za upokojitev preneha pogodba o zaposlitvi. Ministrstvo za javno upravo je namreč predlagalo, da bi se ob izpolnitvi polnih delovnih pogojev delovno razmerje javnemu uslužbencu prekinilo in nadaljevalo, če bi obstajal interes na obeh straneh. Sicer pa sindikati in delodajalci menijo, da s pokojninsko reformo ni treba hiteti. "Trenutno stanje v pokojninski blagajni je dobro. V zadnjih desetih letih se je stanje samo izboljševalo, črnoglede napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se niso uresničile in mislim, da smo si enotni, da kakšno posebno hitenje ni potrebno," je za Radio Slovenija povedal Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije.