Ministrica Šinko z evropsko komisarko Kiriakides tudi o varnosti hrane

Med drugim sta govorili o temah s področja varne hrane, veterine in fitofarmacije, pozornost pa sta namenili tudi zmanjševanju količin odpadne hrane. Kot so sporočili z ministrstva, sta se sogovornici med drugim dotaknili predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Z njim se zasleduje cilja, napovedana v strategiji Od vil do vilic, in sicer zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter zmanjšanje uporabe in tveganja nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Že med pripravo predloga uredbe so številne države članice vključno s Slovenijo opozarjale na nekatera nesprejemljiva določila. Najbolj izpostavljena je popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na tako imenovanih občutljivih območjih, kar bi se v Sloveniji nanašalo na 40 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi. "Zavedamo se pomena prehoda na trajnostne sisteme pridelave hrane, ob tem pa opozarjamo, da se mora omogočiti, da kmetijstvo opravlja primarno vlogo, torej pridelavo hrane, in s tem zagotavlja prehransko varnost," je poudarila ministrica Šinko. Komisarka Kiriakides je glede tega dejala, da se zaveda skrbi in posebnosti Slovenije, ter poudarila odprtost Evropske komisije za alternativne in sprejemljive rešitve za vse. Šinko je v nadaljevanju srečanja pozdravila nadaljevanje prizadevanj na ravni EU na področju dobrobiti živali in izpostavila, da tudi v Sloveniji potekajo dejavnosti na tem področju. Po njenih besedah načrtovanje nadgradnje zakonodaje s področja dobrobiti živali poteka v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami, pri čemer je treba nasloviti vse vidike sprejetja novih določil. Glede novega zakonodajnega predloga EU, ki vključuje področja novih genomskih tehnik, rastlinskega razmnoževalnega programa in zmanjševanja odpadne hrane, je Šinko poudarila, da se Slovenija strinja, da bi bilo treba na ravni EU enotno urediti regulacijo proizvodov, ki so pridobljeni z novimi genomskimi tehnikami. Ministrica je pri tem poudarila pomen raziskav in priprave celovite presoje vplivov na okolje in zdravje ljudi ter varnosti za takšne proizvode. Glede posodobitve zakonodaje s področja rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala pa je poudarila pomen vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce. Evropska komisija je prepoznala specifičnost zahtev za gozdni reprodukcijski material in bo to področje uredila v ločenem aktu, so izpostavili na ministrstvu. Sogovornici sta pozornost namenili tudi zmanjševanju izgub hrane in količin odpadne hrane, kar bo naslavljala tudi prej omenjena sprememba evropske zakonodaje. Ministrica je komisarki med drugim predstavila nacionalno strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo je Slovenija sprejela konec leta 2021.