Ministrica Mateja Čalušić nagovorila zbrane na regijskem srečanju podeželskega parlamenta

Ministrica se je udeležila regijskega srečanja Slovenskega podeželskega parlamenta za Primorsko-notranjsko ter Obalno-kraško regijo. Srečanje je del priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo potekal junija 2026, in je eno izmed devetih regijskih srečanj, izvedenih po vsej Sloveniji. Pobuda za podeželski parlament izhaja iz Švedske in sega 35 let nazaj, danes pa jo uresničujejo v 17 evropskih državah. Slovenski podeželski parlament poteka že od leta 2011, vsakič kot prostor dialoga med različnimi sektorji - javnim, zasebnim in družbenim. Dogodek organizira Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z lokalnimi akcijskimi skupinami, strokovnjaki, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki po Sloveniji. Ministrica je na regijskem srečanju poudarila: »Namen podeželskih parlamentov je krepiti glas podeželskih skupnosti ter omogočiti prebivalcem, da izrazijo svojo vlogo pri reševanju izzivov lokalnega okolja. Lokalne akcijske skupine v Sloveniji predstavljajo podeželske mreže, ki povezujejo javni, gospodarski in zasebni sektor ter s svojimi strategijami lokalnega razvoja naslavljajo potrebe okolja.« Razprava na dogodku je v nadaljevanju potekala v štirih vsebinskih sklopih: konflikti na podeželju, dostopnost storitev na podeželju, stanovanjska problematika in demografske spremembe ter kulturna dediščina na podeželju. Udeleženci iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja so na delavnicah obravnavali aktualne izzive ter iskali rešitve. Rezultati regijskih srečanj bodo predstavljali ključne gradnike nacionalnega podeželskega parlamenta. Lokalne akcijske skupine (LAS) preko potrjenih strategij lokalnega razvoja redno objavljajo javne pozive za izbor projektov. V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN 2023–2027) je bila oblikovana intervencija IRP25 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, vključno z biogospodarstvom in ohranjanjem kulturne dediščine. V okviru intervencije se bodo podpirale različne nekmetijske dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jih določa Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, med njimi tudi turizem na kmetiji. Upravičeni stroški vključujejo gradnjo, obnovo nepremičnin v povezavi z učinkovito rabo energije ter nakup opreme in naprav, potrebnih za izvajanje dopolnilnih dejavnosti. Stopnja podpore znaša od 30 do 50 odstotkov upravičenih stroškov. Intervencija se bo izvajala po shemi »de minimis« državnih pomoči, kar pomeni, da lahko upravičenec v treh letih prejme največ 300 tisoč evrov skupne pomoči. Za intervencijo IRP25 je predvidenih 8 milijonov evrov sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od spomladi intenzivno pripravlja Vizijo Naše kmetijstvo in hrana 2040. V pripravo vključuje širok nabor deležnikov, med njimi tudi Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Vizija izpostavlja pomen iskanja rešitev, ki uravnoteženo naslavljajo gospodarske, okoljsko-podnebne in družbene vidike trajnosti v pridelavi ter potrošnji hrane, pri čemer vključuje tudi družbeni vidik. Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano