Ministrica Čalušić obiskala zamejske Slovence v Benečiji in na Goriškem

Namen obiska je bil poglobiti sodelovanje z zamejskimi kmeti, prisluhniti izzivom, s katerimi se soočajo, ter izpostaviti pomen programov in ukrepov, s katerimi Slovenija podpira ohranjanje življenja na obmejnih območjih. Ministrica je v okviru obiska obiskala več kmetij na Goriškem in v Benečiji, kjer se je neposredno seznanila z razmerami, izzivi in prizadevanji slovenskih kmetov na terenu. Srečala se je tudi s predsednikom Kmečke zveze Trst **Francem Fabcem** in člani odbora zveze, ki so ji predstavili ključna vprašanja, s katerimi se soočajo slovenski kmetje v Italiji. Med njimi so posebej izpostavili težave, s katerimi se srečujejo dvolastniki pri obdelovanju kmetijskih površin na obmejnem območju. Opozorili so tudi na skromen posluh dežele Furlanije - Julijske krajine in ostalih institucij za območje, kjer so prisotni slovenski kmetje. Predlagali so vzpostavitev sklada za razvoj kmetijstva in podčrtali pomen sodelovanja med obema državama. “Zahvaljujemo se za podporo Kmečki zvezi, saj bi bila ta brez tega v marsičem okrnjena,” je poudaril predsednik Kmečke zveze Trst **Fabec** in dodal, da omenjena podpora med drugim omogoča kmetijsko svetovanje v slovenskem jeziku. Na srečanju je sodeloval tudi **Marko Pisani**, predstavnik v Deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine, ki je predstavil vlogo in možnosti politične podpore pri uresničevanju teh prizadevanj. Ministrica je prisluhnila tudi predstavnikoma krovnih slovenskih organizacij v Italiji, **Valterju Bandlju**, predsedniku Sveta slovenskih organizacij in **Marinu Marsiču**, pokrajinskemu predsedniku Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki sta predstavila širši pogled na položaj slovenske skupnosti ter izzive na področju podeželja, jezika in medgeneracijskega prenosa znanja. “Kmetijstvo je prva panoga naših ljudi, zato jo je treba negovati,” je dejal predsednik Sveta slovenskih organizacij, Bandelj. Tudi ministrica je poudarila pomembno vlogo tako Kmečke zveze, ki predstavlja vez med zamejskimi Slovenci v Italiji in matično domovino, kot koordinacije Agraslomak. “Delo je organizirano, vprašanja so jasna, srečanja so redna in dialog poteka. Le na ta način lahko dosegamo premike in preboj na tem področju.” Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že vrsto let namenja sredstva za strokovno svetovanje, izobraževanja, posvete in čezmejna srečanja, s čimer aktivno podpira razvoj slovenskega kmetijstva v zamejstvu. V zadnjih letih so bila sredstva povečana, kar omogoča še vsebinsko bogatejše programe, ki poleg neposredne pomoči kmetom ohranjajo tudi slovenski jezik in podeželsko identiteto. Posebno pozornost namenja ministrstvo vključevanju mladih v kmetijstvo. »Zelo cenimo delo z mladimi, kar smo lahko videli tudi danes na obisku kmetij. Dobro se zavedamo, kako zahtevno je mladim približati kmetijstvo, zato je vsaka spodbuda na tem področju še posebej dragocena,« je dodala ministrica. Ob tej priložnosti je izpostavila tudi pomemben zakonodajni dosežek s spremembo Zakona o divjadi in lovstvu. Te spremembe omogočajo članstvo v slovenskih lovskih družinah tudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, kar pomeni pomembno priznanje in podporo vsem, ki so dejavni v lovstvu in trajnostnem upravljanju narave. Vir/Foto: MKGP