Minimalna plača se zvišuje za 100 evrov neto

Z dvigom je vlada po ministrovih besedah poskrbela v prvi vrsti za tiste, ki so zaradi visoke inflacije najbolj na udaru in večino svojih prejemkov porabijo za tekoče življenjske stroške. V bruto znesku bo minimalna plača po novem znašala 1203,36 evra, kar v primerjavi z lansko, ki je znašala 1074,43 evra bruto, predstavlja 12-odstotni dvig, so dodatno sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Stroški delodajalcev se bodo zaradi povišanja (bruto) minimalne plače povečali za 8,46 odstotka zaradi učinka najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja (1181,75 evra), ki je bila lani višja od minimalne plače. Novemu znesku minimalne plače bo sledila ustrezna zakonsko določena prilagoditev najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev. Znesek najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev se bo tako predvidoma zvišal z dosedanjih 6,17 evra na 6,92 evra, še navaja ministrstvo. Sklep o novi višini minimalne plače je sicer ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo v sredo, potem ko je pridobilo ustrezne podatke o inflaciji. V uradnem listu bo objavljen v petek. "Vsak prejemnik minimalne plače bo za 100 evrov neto na boljšem," je danes na novinarski konferenci poudaril Mesec in spomnil, da je lani minimalna plača znašala 778 evrov neto. Pojasnil je, da je bil dvig nujen, saj se je lani močno podražila hrana in ostale življenjske potrebščine, stroški so narasli. Dvig minimalna plače za 100 evrov neto je bil sicer pričakovan, **Luka Mesec** ga je napovedoval že konec lanskega leta. To je sicer največji skok minimalne plače v zadnjem desetletju, zvišanje pa predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih in so znašali 669,83 evra, letne inflacije (decembra je glede na leto prej znašala 10,3 odstotka) in dohodninske zakonodaje. Po Meščevih besedah se po dvigu minimalne plače sicer odpira vprašanje, kako bo z ostalimi plačami. "Delni odgovor na to je vlada že sprejela," je dejal in spomnil na davčno reformo, ki je začela veljati s 1. januarjem letos in s katero se splošna dohodninska olajšava povečuje s 3500 na 5000 evrov letno. "To pomeni, da se najnižje plače zvišujejo za okoli 40 evrov neto mesečno, povprečna plača pa bo iz tega naslova višja za 11 evrov," je dejal. Kot pravi Mesec, sicer letos pripravljajo še dva ukrepa za zvišanje ostalih plač. Prvi poteka v okviru pogovorov o novi ureditvi plač v javnem sektorju, drugi pa je priprava novega plačnega modela in novih kolektivnih pogodb tako v javnem kot zasebnem sektorju. S prenovo plačnega modela se je Mesec začel ukvarjati že lani poleti, s socialnimi partnerji pa so, kot pravi, o prenovi dogovorjeni. "Sam si kot minister želim in si prizadevam, da bo izhodišče to, da minimalna plača zares postane najnižja plača v državi, vse ostale pa gradimo nad in ne pod njo," je poudaril in izpostavil, da je v javnem sektorju trenutno že 24 razredov pod minimalno plačo. Prenove so potrebne tudi kolektivne pogodbe, je dejal minister, pogoj za to pa je nov dogovor o plačnem modelu. "Sam si bom prizadeval, da bo to končano letos, da lahko potem sindikati in delodajalci v vseh panogah gredo v pogajanja o plačah," je še dejal Mesec.