Michal Seńczuk: "Studenac in Kea delita enake vrednote"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/studenac-press-edvard-lj-2024-09-16-mp75076-foto-pigac-si.webp)»Vstop na slovenski trg je za Studenac logičen prvi korak za preseganje meja Hrvaške, znotraj katere uspešno posluje že več kot 30 let. Studenac in Kea delita enake vrednote, poznavanje trga in uspehi, ki so zaznamovali dosedanjo rast obeh podjetij pa so osnova za nadaljnji razvoj, v ponos zaposlenih in kupcev. S tem korakom si odpiramo nove priložnosti za krepitev maloprodajnega trga v Sloveniji in prepričani smo, da nam bo prinesel odlične rezultate. Veseli nas, da imamo priložnost slovenskemu trgu predstaviti svojo poslovno filozofijo. Ta temelji na postavljanju potrošnika v središče vsega, kar počnemo. Prinašamo nove izkušnje, inovacije in posebej oblikovane linije izdelkov, ki sledijo potrebam sodobnega kupca,« je povedal predsednik uprave Studenca **Michal Wojciech Seńczuk**. | Ali bo Studenac tudi Slovenijo omrežil tako hitro kot je Hrvaško?Sedež podjetja Kea ostaja v Šentjurju, tako kot je sedež Studenca, ki so ga prek poljskega sklada Enterprise Investors prevzeli pred šestimi leti ostal v Omišu. Od prevzema so naredili neverjeten vzpon. Po vrsti so pri sosedih kupovali naslednje trgovske verige: leta 2019 iS (105 trgovin, regija severne hrvaške obale) in Ultra Sonik (84, razširjena veriga po celi obali), 2021 Bure (29, razširjena veriga po celi obali), 2022 Lonia (298, razširjeni tudi v notranjosti države), Pemo (38, največ objektov v okolici Dubrovnika), 2023 Strahinjčica (47, razširjenost predvsem na severu Hrvaške), 2023 Špar (40, razširjenost predvsem na severu Hrvaške), 2023 La-Vor (16 v regiji Istre) in nazadnje letos še Decentia (36, v okolici Zagreba). | Kea je njihova jubilejna, deseta večja pridobitev po prevzemu Studenca leta 2018 in tudi prva izven Hrvaške, prav nič pa ne skrivajo ambicij, da se bodo v Sloveniji še širili in kupili kako manjšo trgovinsko verigo. Na slovenskem maloprodajnem trgu prevladujejo veliki prodajni formati. Po drugi strani je njihov koncept t.i. »proximity« trgovin, ki so blizu kupca še premalo razvit. Verjamejo, da obstaja velika potreba po razvoju trgovin, ki bodo vsakodnevne potrebe kupcev zadovoljevale z njihovim konceptom tudi v Sloveniji, saj sta trga precej podobna. Ker v tem pogledu trenutno na slovenskem trgu v konceptu »proximityja«, ni izrazitega vodje ima Studenac veliko ambicijo za poudarjanje vseh prednosti tega modela, ki ga je na njihovi konferenci v ponedeljek predstavil tudi predsednik uprave **Michal Senczuk**. Studencu se je pridružil leta 2018, v Ljubljani pa je slovenskim medijem najprej povedal nekaj besed o sebi in svojem podjetju: »Imam več kot 25 let izkušenj dela v trgovinski industriji, večinoma pa sem na Poljskem delal za največje diskontne, sosedske in verige hipermarketov. Kar zadeva Studenac bi rad povedal, da ga je pred našim prevzemom ustvaril in bil njegov lastnik **Josip Milavić**, delovali pa so večinoma na južnem obmorskem delu Hrvaške, v Dalmaciji. V Omišu imamo še vedno sedež podjetja, poljski sklad Enterprise Investors, ki je Studenac kupil pa je eno vodilnih podjetij v Srednji in Južni Evropi, ki je aktivno od leta 1990 in se ne ukvarja samo z eno dejavnostjo. Kar zadeva Studenac, smo predstavniki t.i. »proximity« trgovine, ki kupcem ponuja vsakodnevno malo košarico izdelkov za vsakodnevno uporabo, hrano za danes, jutri in takojšnjo uporabo. Ne tekmujemo z verigami večjega formata, ki zadovoljujejo potrebe kupcev z nakupi za daljši čas. Imamo od 100 do 200 m2 povprečje velikosti trgovin kjer ponujamo od 450-500 SKU-jev. Naša blagovna znamka se ponaša z gostoljubnostjo, lokalnostjo in dosegljivostjo. Kar pa zadeva našo »dualnost« to pomeni, da prednostno služimo našim lokalnim prebivalcem, po drugi strani pa tudi turistom, ki so na na obali najbolj številčni poleti. Imamo 6509 zaposlenih, ki so večinoma oz. kar 90% v neposrednem delu z ljudmi v trgovinah lahko povem, da smo pozorni do sodelavcev in kupcev ter zagovarjamo dobro kvaliteto.« ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/michal-senczuk-pr.webp) Kar 94% njihovih trgovin na Hrvaškem, kjer so prisotni v 21 okrožjih in ki jih imajo sedaj 1317 je bilo odprtih v letih od 2016 do 2023, Istarski supermarketi pa so bili njihov prvi nakup, največ (300 trgovin) so dobili, ko so kupili Lonio, od tega 50 trgovin v Zagrebu. Še ena posebnost njihovega delovanja je, da nimajo franšiz. Z raziskavami so na Hrvaškem prišli do podatka, da so njihovi kupci v povprečju manj kot 5 minut v trgovini, pohvalijo pa se lahko kar z 500.000 lastniki njihove kartice zvestobe. »Ti, ki imajo naše kartice zvestobe kar 2x več porabijo od ostalih kupcev in zapravijo pri nas ob posameznem nakupu v povprečju 12,4, evrov, medtem ko ostali kupci porabijo 5,9 evra,« je o nakupnih navadah njihovih potrošnikov dejal Senczuk. Povedal je še, da so logistično dobro organizirani, omenil pa je, da imajo en večji distribucijski center v Dugopolju, novega pa da gradijo v Veliki Gorici, ki da se bo raztezal 36.000 m2 in bo lahko oskrboval tudi operacije v Sloveniji s čimer bodo lahko lažje nadzirali dogajanje in imeli boljšo kvaliteto dostave, saj bodo bolje optimizirali oskrbno verigo. | Baškard: V petih letih več kot 2000 trgovin na HrvaškemPred nekaj dnevi, 11.septembra, je član uprave trgovske verige Studenac Dragan Baškarad, s katerim bomo intervju objavili v novi tiskani številki, na konferenci Am Cham v Zagrebu napovedal, da naj bi v naslednjih petih letih zagotovo presegli številko 2000 trgovin na Hrvaškem in da pripravljajo nove akvizicije. | V Sloveniji ni trenutno nobenega resnejšega igralca v »proximity« formatu, če ne štejemo Jagra na Štajerskem ali Fame na Primorskem, a tako ni (bilo) nobenega drugega niti na Hrvaškem, kjer so s svojo strategijo v tem formatu hitro prevzeli prepričljivo vodstvo. Resda imajo po zadnjih podatkih trenutno le okoli 6 odstotni tržni delež in so šele na 7.mestu, kar se zdi slab rezultat glede na primerjavo v številu objektov, saj so prepričljivo pred Konzumom plus, ki jih ima nekaj čez 600 (Skupina Fortenova) in vsemi ostalimi. »Ker imamo manjše trgovine dobimo manj in če hočemo priti do št.1 se bomo morali še precej širiti in jemati delež večjim, a s tem, da nočemo imeti hipermarketov in supermarketov. Verjamemo, da bodo manjši formati v prihodnosti v prednosti. Ljudje imajo vse manj časa in to je dobro za nas, saj jim bodo manjše trgovine vse bolj zanimive. Ne vidimo se kot "convenience" trgovec, smo "proximity",« je na naše vprašanje glede možne spremembe trendov kupovanja in njihovi strategiji za prihodnost odgovoril predsednik uprave Studenca.