Letos slabši pridelek ječmena in pšenice

Spomladanska pozeba pa je medtem neugodno vplivala na pridelke zgodnjega sadja, je danes objavil državni statistični urad. Pšenici je bilo letos namenjenih za pet odstotkov več površin kot leto pred tem, a je obrodila slabše. Obseg pridelave je znašal 144.347 ton, kar je tri odstotke manj kot lani, oz. v povprečju 5,1 tone na hektar, kar je sedem odstotkov manj kot lani, a primerljivo s povprečjem zadnjih deset let. Površina njiv, posejanih s piro, se je zmanjšala za 30 odstotkov, pridelanih pa je bilo skupaj 1012 ton pire. Na enem hektarju so v povprečju pridelali 2,3 tone pirinega zrnja ali za šest odstotkov manj kot lani. Pridelavi ječmena je bilo namenjenih skoraj 22.000 hektarjev, kar je primerljivo s količino v prejšnjem letu. Skupaj so pridelovalci pridelali 100.967 ton ječmena, povprečni pridelek na hektar pa je znašal 4,6 tone oziroma za osem odstotkov manj kot lani. Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju na dan 31. julija 2023 bodo slovenski pridelovalci koruze, letos pospravili 384.648 ton oziroma 8,7 tone koruznega zrnja na hektar, kar je za skoraj tretjino več v primerjavi z nekoliko slabšo lansko letino. Statistiki napovedujejo, da bo pridelek silažne koruze, kateri so pridelovalci letos namenili približno enak obseg pridelovalnih površin kot lani, obsegal 1,086 milijona ton oziroma za petino več in za skoraj deset odstotkov manj od desetletnega povprečja. Površina, namenjena letošnji pridelavi poznega krompirja, je bila primerljiva z lansko in hkrati za pet odstotkov večja od povprečja zadnjih desetih let. Po pričakovanjih naj bi te poljščine letos pridelali 69.228 ton oz. v povprečju 25,6 tone na hektar, kar je četrtino več od lanske slabe letine. Statistiki pričakujejo tudi dobro letino soje za zrnje in sončnic. Pridelavi prve so letos pridelovalci namenili okoli 3000 hektarjev površin, kar je za 30 odstotkov več kot lani in največ doslej. Pričakovani pridelek soje za zrnje naj bi bil 7918 ton oziroma v povprečju 2,6 tone zrnja na hektar, kar je za 15 odstotkov več v primerjavi z lani. Sončničnega zrnja naj bi pridelali okoli 1500 ton na nekaj več kot 600 hektarjih površin. Povprečni pridelek na hektar pa naj bi bil 2,4 tone oziroma za 12 odstotkov več od lanskega pridelka. Kot so še sporočili statistiki, je spomladanska pozeba neugodno vplivala na pridelke zgodnjega sadja. V prvih dneh aprila so bile temperature pod lediščem še posebej nevarne za koščičasto sadje, za katero je značilen zgodnejši začetek vegetacije. Povprečni pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil v primerjavi z lanskim rekordnim manjši za tri četrtine, v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let pa za več kot polovico. Pridelovalci so pobrali okoli 570 ton češenj, kar je po podatkih statistikov druga najmanjša količina v zadnjem desetletju. Podobno stanje je bilo tudi pri marelicah, katerih pobrana količina je znašala 355 ton. Povprečni pridelek je bil s 3,8 tone na hektar za več kot 60 odstotkov manjši od lanskega. Površina z jagodami se je letos na letni ravni zmanjšala za približno desetino, pobrali pa so 1707 ton jagod oziroma v povprečju 14,4 tone na hektar, kar je za petino manj kot lani. V ekstenzivnih sadovnjakih je bil pridelek še nekoliko slabši. Povprečno so z enega drevesa nabrali 4,3 kilograma češenj, kar predstavlja zgolj petino lanskega pridelka. Po napovedih statistikov naj bi bila manjša tudi povprečna pridelka breskev in nektarin. Pridelovalci naj bi pobrali 739 ton oziroma 3,4 tone na hektar tega sadja, kar je za 60 odstotkov manj v primerjavi z lanskim pridelkom in za skoraj tri četrtine manj od povprečja zadnjih desetih let. *Vir: Sta* *Foto: Arhiv Instore*