Letna inflacija decembra pri 4,2 odstotka

Letna inflacija je bila decembra pri 4,2 odstotka in s tem za 0,7 odstotne točke nižja kot novembra ter več kot pol nižja kot pred letom dni, ko je dosegla 10,3 odstotka, je danes objavil statistični urad. Povprečna letna inflacija v 2023 je medtem dosegla 7,4 odstotka, potem ko je bila v 2022 pri 8,8 odstotka. K decembrski letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se medletno zvišale za 4,6 odstotka. To je precej nižja rast kot v preteklih mesecih. Podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,3 odstotka) so imele 0,6 odstotne točke vpliva. Po 0,5 odstotne točke vpliva so dodale še višje cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 9,4 odstotka), zdravstvo (za 8,5 odstotka), restavracije in hoteli (za 7,9 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 6,2 odstotka). V medletni primerjavi so se znižale le cene v skupini prevoz (za 0,5 odstotka), k čemur so botrovala cenejša pogonska goriva. Ob nižjih cenah nafte je bil vzrok za to tudi zadnji vladni poseg v trošarine in marže trgovcev. Cene storitev so bile decembra medletno v povprečju višje za 6,0 odstotka, cene blaga pa za 3,3 odstotka. Na mesečni ravni so se cene drugi mesec zapored znižale, po novembrskem enoodstotnem znižanju so decembra nazadovale za 0,5 odstotka. Pocenitve naftnih derivatov (dizelskega goriva za 8,0 odstotka, tekočih goriv za 7,6 odstotka in bencina za 5,3 odstotka) so k mesečni deflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji dodale še nižje cene zbiranja odpadkov (za 8,1 odstotka), počitniških paketov (za 3,1 odstotka) in prevoznih sredstev (0,9 odstotka). Za 1,4 odstotka so bile nižje tudi cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, v katero sodita elektrika in plin. Po drugi strani so inflatorno vplivale za 2,9 odstotka višje cene v zdravstvu, ki so mesečno rast cen dvignile za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila decembra medtem 3,8-odstotna, potem ko je bila novembra pri 4,5 odstotka, v lanskem decembru pa 10,8-odstotna. V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,5 odstotka, potem ko so novembra nazadovale za 0,8 odstotka. Kljub decembrski nadaljnji umiritvi inflacije je ta v Sloveniji še vedno precej nad evrskim povprečjem. To je bilo novembra pri 2,4 odstotka, prva ocena za december bo znana konec naslednjega tedna. Statistiki so danes postregli še s podatkom, koliko so k decembrski letni inflaciji prispevale trošarine in davščine. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami, ki izloči vpliv dajatev, sta se na letni ravni razlikovala za 1,3 odstotne točke. Če se trošarine in davščine ne bi spremenile, bi bila letna inflacija po harmoniziranem indeksu decembra 2,5-odstotna. Na statističnem uradu so ob tem spomnili, da so se letos trikrat zvišale trošarine za tobačne izdelke, večkrat pa tudi trošarine za naftne derivate (nazadnje so se te, kot omenjano, znižale), stopnja DDV za energente za ogrevanje pa se je vrnila na 22 odstotkov. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore