Lani zbranih manj, obdelanih pa več odpadkov

Na letni ravni je bilo zbranih največ kosovnih odpadkov do zdaj, kar je posledica zlasti avgustovskih poplav. Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih šest odstotkov več odpadkov kot leta 2022. Od vseh zbranih odpadkov je bilo 82 odstotkov ali skoraj 9,8 milijona ton gradbenih, je danes sporočil državni statistični urad. Komunalnih odpadkov je bilo skupno zbranih 1,04 milijona ton ali tri odstotke manj kot v 2022. Delež ločeno zbranih odpadkov se je ob tem povečal za šest odstotnih točk na 77,3 odstotka. Največji upad so statistiki zaznali pri zbranih količinah mešanih komunalnih odpadkov (za 23 odstotkov), sledili so steklo in steklena embalaža ter biorazgradljivi odpadki (oboji za 18 odstotkov). Količina zbranih kosovnih odpadkov se je več kot podvojila na 85.000 ton, kar je največ do zdaj in je v največji meri posledica obsežne škode zaradi avgustovskih poplav, so pojasnili. Za več kot tretjino so se povečale tudi količine zbranega lesa in lesene embalaže. Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih 10,7 milijona ton odpadkov ali šest odstotkov več kot leta 2022, od tega 7,4 milijona ton za zasipanje in 3,2 milijona ton za recikliranje. Preostanek se je sežgal v energetske namene. V Sloveniji so po končnih postopkih odstranili skoraj 402.000 ton odpadkov, od tega so na odlagališčih odložili 188.000 ton odpadkov, pri čemer jih je bilo skoraj 42 odstotkov komunalnih. V lanskem zadnjem četrtletju je bilo zbranih 3,4 milijona ton odpadkov ali nekaj več kot 29 odstotkov vseh v letu 2023. V primerjavi s povprečjem prejšnjih četrtletij v 2023 se je količina zbranih odpadkov povečala za skoraj četrtino, so navedli statistiki. Za 28 odstotkov pa se je povečala količina odpadkov, predvidenih za recikliranje, ki je znašala 960.000 ton. Količina zbranih komunalnih odpadkov je bila med oktobrom in decembrom lani v primerjavi z enakim četrtletjem 2022 manjša za šest odstotkov in je znašala 277.000 ton. Nekaj več kot petino so predstavljali mešani komunalni odpadki, preostalih 79 odstotkov pa je bilo zbranih ločeno. Med temi sta največji delež obsegala odpadni papir in papirnata embalaža (24 odstotkov), sledili so biorazgradljivi odpadki (20 odstotkov) in kosovni odpadki (15 odstotkov). Vir: Sta Foto: Arhiv Instore