Konzumnega mleka, smetane in masla lani znova manj, fermentiranih mlečnih izdelkov pa več

Mlekarne so proizvedle več fermentiranih mlečnih izdelkov, vseh drugih glavnih skupin pa manj. Uvoz sira je znašal približno 146 milijonov EUR (skoraj 5 % več), izvoz mleka pa več kot 154 milijonov EUR (okoli 1 % več), od tega je bilo za 111 milijonov EUR polnomastnega v zbirni embalaži (1 % manj). **Mleko: najnižja proizvodnja konzumnega mleka po letu 2009, povečan uvoz** Slovenske mlekarne so proizvedle približno 143.900 ton konzumnega mleka ali na letni ravni za skoraj 4 % manj. V zadnjih 24 letih je bila proizvodnja manjša le v 2009. S 85 % je prevladovalo polnomastno mleko, delež delno posnetega mleka je znašal okrog 14 %, posnetega mleka pa manj kot 1 %. Izvoz mleka se je v primerjavi z 2022 povečal za približno 1 %, na več kot 297.000 ton. Od tega je bilo skoraj 228.900 ton polnomastnega mleka v zbirni embalaži. Uvozili pa smo približno 46.800 ton mleka (rast za več kot 16 %). **Smetana: proizvodnja še naprej upada** V mlekarnah so proizvedli okrog 10.200 ton smetane ali za več kot 3 % manj kot leto prej in najmanj v zadnjih 24 letih. Zmanjšala se je predvsem proizvodnja smetane z več kot 29 % maščobe (za več kot 7 %), medtem ko je bilo smetane z manj kot 29 % maščobe za 0,5 % več. Slovenija je neto uvoznik smetane. Lani smo je namreč uvozili skoraj 4.100 ton, izvozili pa približno 3.100 ton. Izvoz se je kljub zmanjšani proizvodnji v primerjavi z letom prej povečal za več kot 51 %, uvoz pa za več kot 30 %. **Fermentirani mlečni izdelki: rekordna proizvodnja** Proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov je na letni ravni dosegla najvišjo vrednost doslej – skoraj 49.800 ton ali za skoraj 8 % več. Še vedno so prevladovali fermentirani mlečni izdelki brez dodatkov, a se njihov delež zmanjšuje. Proizvedenih jih je bilo okrog 32.700 ton (okoli 1 % več kot v 2022). Po drugi strani pa se proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov z dodatki povečuje. Lani je s skoraj 22-odstotno rastjo obsegala več kot 17.000 ton in tako predstavljala več kot tretjino tovrstnih izdelkov. Teh smo sicer uvozili okrog 14.700 ton (ali za več kot 1 % manj), izvozili pa smo jih okrog 19.600 ton (ali za skoraj 11 % več). **Sir: proizvodnja nekoliko manjša, uvoz večji** Proizvedenih je bilo okrog 15.700 ton sirov oz. za skoraj 2 % manj kot v 2022. Pri zrelih sirih se je proizvodnja zmanjšala za skoraj 2 %, na okrog 10.000 ton, pri svežih sirih pa za več kot 3 %, na okrog kot 5.400 ton. Uvozili smo skoraj 29.500 ton sira ali za skoraj 5 % več, izvozili pa približno enako količino kot leto prej, okrog 9.700 ton. **Maslo in namazi: proizvodnja manjša, uvoz povečan** Mlekarne so proizvedle nekaj manj kot 2.500 ton masla in namazov ali za okrog 1 % manj kot leto prej. Predlanskim je uvoz prvič presegel domačo proizvodnjo, lani pa smo uvozili še za petino več – uvoz teh izdelkov se je tako približal 3.300 tonam. Izvoz je po drugi strani upadel za okrog 12 % in je znašal manj kot 270 ton. **Drugi mlečni izdelki: proizvodnja manjša** Proizvodnja drugih mlečnih izdelkov se je skupno zmanjšala za več kot 14 %, in sicer zaradi bistveno manjše proizvodnje zgoščenega mleka. **Vrednosti uvoza in izvoza mleka in mlečnih izdelkov višji** Skupno smo uvozili za več kot 252 milijonov EUR mleka in mlečnih izdelkov oz. za približno 8 % več kot v 2022, izvozili pa smo jih za skoraj 265 milijonov EUR oz. za skoraj 9 % več. Glavni slovenski izvozni izdelek je bilo tudi lani polnomastno mleko v zbirni embalaži; izvozili smo ga za več kot 111 milijonov EUR oz. za okrog 1 milijon EUR manj. Pri uvozu pa so bili enako kot v prejšnjih letih na prvem mestu siri. Uvozili smo jih za več kot 146 milijonov EUR oz. za skoraj 7 milijonov EUR več kot leto prej. Vir: Državni statistični urad Foto: Arhiv Instore