Količina odpadkov lani prvič presegla 11 milijonov ton

Količina je prvič presegla 11 milijonov ton, na kar so vplivale predvsem povečane količine gradbenih odpadkov. Komunalnih odpadkov so medtem zbrali manj, znižala se je tudi količina odloženih odpadkov. Kot je danes sporočil statistični urad, so se gradbeni odpadki lani v primerjavi z letom 2021 povečali za 43 odstotkov in so predstavljali skoraj tri četrtine ali 8,6 milijona ton vseh nastalih odpadkov. Njihova količina je bila največja doslej. Po pojasnilih statistikov je bilo to predvsem posledica 63-odstotnega povečanja količine zemljine in kamenja iz zemeljskih izkopov zaradi večjega števila gradbenih projektov. Za 82 odstotkov so se povečali odpadki iz rudarjenja, kamnolonov ter fizikalne in kemične obdelave mineralnih surovin. Zaradi zmanjšanega obratovanja se je medtem za skoraj tretjino oz. 255.000 ton količina nastalih odpadkov iz termičnih procesov. Za več kot šestkrat se je povečala količina odpadkov v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti, kjer so se količine odpadkov povečale za 124 odstotkov, v zdravstvu in socialnem varstvu pa so se povečale za 67 odstotkov. V večini preostalih dejavnosti se je količina odpadkov v primerjavi z letom 2021 zmanjšala. V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je upadla za 80 odstotkov, v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih za 73 odstotkov, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa za 58 odstotkov. V oskrbi z električno energijo je količina nastalih odpadkov zaradi začasne zaustavitve obratovanja upadla za 38 odstotkov. Lani so zbrali 1,05 milijona ton komunalnih odpadkov. To je predstavljalo skoraj devet odstotkov vseh odpadkov, v letu 2022 nastalih v Sloveniji. Njihova količina se je zmanjšala za štiri odstotke. Lani je v povprečju nastalo 496 kilogramov odpadkov na prebivalca ali 22 kilogramov manj kot leto prej. Mešanih komunalnih odpadkov je bilo 278.000 ton, kar znaša 132 kilogramov na prebivalca, ločeno zbranih odpadkov pa skoraj 768.000 ton, kar predstavlja 73,4 odstotka vseh komunalnih odpadkov. V gospodinjstvih je nastalo 648.000 ton komunalnih odpadkov, kar je za skoraj 52.000 ton manj kot v letu pred tem. Najmanj odpadkov je nastalo v koroški regiji (375 kilogramov na prebivalca), največ (549 kilogramov) pa v osrednjeslovenski regiji. S končnimi postopki predelave je bilo predelanih 11 milijona ton odpadkov, od tega se jih je 71 odstotkov zasipalo, nekaj več kot 27 odstotkov odpadkov pa recikliralo. Od teh je bilo največ (44 odstotkov) gradbenih odpadkov, nekaj manj kot četrtino so obsegali kovinski, skoraj osmino pa komunalni odpadki. Od zadnjih so skoraj polovico predstavljali biološki odpadki, skoraj tretjino papir in papirnata embalaža ter nekaj več kot 13 odstotkov les in lesena embalaža. V sežigalnicah so kot gorivo uporabili nekaj več kot odstotek predelanih odpadkov. V 2022 se kljub večji količini odpadkov količina odstranjenih odpadkov ni povečala. Odstranjenih je bilo približno 384.000 ton, od tega so skoraj polovico odpadkov trajno skladiščili, desetino sežgali z namenom odstranitve, preostalih 163.000 ton pa so odložili na odlagališčih, kar je po navedbah statistikov najmanj po letu 2018. Med odločenimi odpadki so prevladovali komunalni odpadki, sledili so gradbeni odpadki in odpadki iz mehanske obdelave drugih odpadkov. Lani sta se povečala tako uvoz kot izvoz odpadkov; prvi za 2,6 odstotka, drugi za 12,4 odstotka. Pri obeh so prevladovale odpadne kovine. Skoraj tretjino vseh odpadkov je Slovenija uvozila iz Italije, po 12 odstotkov s Hrvaške in iz Avstrije. Največ odpadkov je medtem izvozila prav tako v Italijo (31 odstotkov), sledili sta Avstrija (21 odstotkov) in Madžarska (18 odstotkov). *Vir: Sta* *Foto: Arhiv InStore*