Kmetje pričakujejo interventni zakon zaradi poplav in toče

Težava pa je, da škode na pridelkih ne ocenjujejo, ker jih je pred poplavami mogoče zavarovati. Kot je na današnji seji sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) povedal prvi mož zbornice **Roman Žveglič**, je interventni zakon zagotovo potreben, a za to mora politika imeti voljo in se odločiti. Poplave in namočenost kmetijskih površin so prizadele predvsem kmete v severovzhodnem delu države, zbornica pa je kmetijsko ministrstvo obvestila o količini prizadetih hektarjev po kulturah, medtem ko so za oceno škode odgovorne druge službe na ministrstvu za obrambo. »Po naših informacijah v postopek ocenjevanja škode niso šli, kajti težava je v tem, da zagovarjajo stališče, da se je proti poplavi mogoče zavarovati in tako ta ne more biti uvrščena v zakon o odpravi naravnih nesreč,« je še dodal Žveglič. To je na današnji seji potrdil tudi vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje **Drago Murko**, ki je tudi tajnik regijske komisije za ocenjevanje škode. Ta danes še ni mogel postreči s podatki, kolikšna je bila celotna škoda v regiji, saj so prejšnji teden zaključili šele s prvim sklopom ocenjevanja za vremenske ujme v začetku maja, ki je potekalo v sedmih haloških občinah. Za zadnji primer poplav in plazenj se rok izteče 30. junija, škodo pa popisujejo v 17 občinah. Glede na velikost škodnega dogodka bo rok po njegovem mnenju verjetno podaljšan, saj so med drugim našteli kar okoli 700 plazov, od tega so vsaj štiri hiše ocenjene kot stoodstotno uničene. Predstavniki ptujske enote Kmetijsko gozdarske zbornice so si takoj po ujmah ogledali celotno območje. Kot je povedal predsednik **Alojz Herga**, je bila v pesniški dolini poplavljena kar tretjina vseh njivskih površin. Voda je ponekod stala tudi pet dni ali več, tako da so bili pridelki praktično v celoti uničeni in so zdaj kmetje njive posejali z drugimi. »Še večja težava je trenutno na haloškem območju in v Slovenskih goricah, torej na območjih z omejenimi dejavniki, kjer so strmi predeli posajeni predvsem s trajnimi nasadi. Tam je prihajalo do veliko plazov in če država ljudem ne bo pomagala, se bo zaraščanje nadaljevalo v še večji meri kot doslej,« je opozoril Herga. Po njegovih podatkih je bilo na njihovem območju zavarovanih okoli 30 odstotkov kmetijskih pridelkov, kar pa ne bi smel predmet pogovorov, je dejal, saj bi bilo prav, da bi škodo popisali, država pa bi pravočasno stopila na pomoč. Kmetje sicer za zdaj z delno izjemo sadjarjev še vedno niso dočakali niti izplačila obljubljene pomoči po lanski suši, je še spomnil Herga, medtem ko je Žveglič pojasnil, da naj bi okoli 22.000 kmetij po vsej državi skupaj okoli 25 milijonov evrov po zadnjih obljubah le dočakalo do 17. julija. Direktor ptujske zbornice **Andrej Rebernišek** je ocenil, da bo letos eno težjih pridelovalnih let, zlasti ko gre za poljščine. Ukrepi pomoči so zato nujni, tudi s pomočjo interventnega zakona, saj večina kmetov ni zavarovala svojih poljščin. Za to naj se po njegovem ne bi odločali, ker običajno v tem času vegetacije ni bilo poplav, ki bi tako zelo vplivale na pridelek. Najbolj so prizadete koruza, pšenica in buče, po grobi oceni je bilo poplavljenih več kot 20.000 hektarjev kmetijskih površin. Finančno je po njegovih besedah škodo težko oceniti, saj velik delež predstavljajo plazovi, vsekakor pa bo skupna škoda višja od deset milijonov evrov. »Plazov kmetje zagotovo ne morejo sanirati sami, saj gre za zelo drage in strokovne projekte. Če pa nekdo na teren samo pošlje bager, da zravna zemljišče, nismo veliko naredili, ker se lahko že ob naslednjih večjih padavinah plaz spet sproži,« je še opozoril Rebernišek.