Klet Tilia estate je praznovala sedmi mednarodni dan modrega pinota

Dogodek “Poklonimo se modremu pinotu”, ki je v soboto, 16. avgusta potekal na posestvu Tilia estate – Hiša pinotov je bil namenjen druženju z desetimi pridelovalci tega najbolj čislanega vina. Zasedba Kranjci je otvorila dogodek z državnima himnama Slovenije in Francije (države od koder modri pinot pinot noir izvira), ki so ju zaigrali v vinogradu. Organizatorji so pripravili razstavo klonov modrega pinota, ki jih gojijo v svojih vinogradih in tako dosegajo večplastnost svojih vin. Del dogodka je bila tudi zadnja možnost za nakup umetniške linije modrega pinota:"Out of the blue", remek dela slovenske vinske scene. Tisoč steklenic so razprodali v manj kot štirih mesecih. Dogodka se je udeležilo sto oboževalcev modrega pinota iz Slovenije, Hrvaške, ZDA, Italije in Nemčije, med njimi tudi **Elizabeth Smith**, vinska kritičarka iz Kalifornije in Bojan Tokić, namiznoteniški veteran. “Obeležitev mednarodnega dne modrega pinota je kamenček v mozaiku promocije Slovenije kot vinske turistične destinacije. Slovensko vinarstvo vpliva na prepoznavnost naše države. Ponosen sem, da je vajeti za poklon tej izjemni vinski sorti prevzela naša vinska klet in od leta 2018 združila že več kot 600 obiskovalcev,” je uvodoma povedal Matjaž Lemut, vinar, enološki svetovalec in gonilna sila Tilia estate, organizator mednarodnega dne modrega pinota, ki letno proizvede okoli 20.000 steklenic modrega pinota. Del programa je bila razstava klonov modrega pinota. »Modri pinot je sorta, ki velja za najstarejšo kulturno trto za pridelovanje vina, Negrul, priznani ruski genetik in ampeliograf, celo domneva, da je bila njena prvotna domovina dolina Nil,« je uvodoma poudaril organizator **Matjaž Lemut**. »Modri pinot je četrta rastlina cvetnica, druga lesnata rastilna in prva sadna rastlina, pri kateri je znano zaporedje nukleotidov v celotnem genomu,« poudarja Lemut. »Dekodiranje celotnega genoma nam je v pomoč, saj razkriva gene, ki vplivajo na kvaliteto vina.« Modri pinot je podvržen mutacijam. Samo na področju vinorodne dežele Burgudnije (Dijon) v Franciji je identificiranih več kot 40 klonov modrega pinota, ampelografi pa ocenjujejo, da jih je na svetu več kot 200, morebiti celo 1000. Za primerjavo; pri bistveno bolj zastopani sorti cabernet sauvignon je identificiranih le nekaj več kot deset klonov. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati in poskusiti klone modrega pinota, ki uspevajo v vinogradih Hiše pinotov – med njimi klon VRC 18, klon R9, klon R4, klon 666, klon 777, klon 457 in klon 115. “V grobem velja, da so kloni z drobnimi jagodami osnova za bolj izoblikovane arome, tisti z rahlimi grozdi so bolj odporni proti botritisu, pokončno rastoči pa zagotavljajo boljšo gospodarnost,” dodaja Lemut. Skupna lastnost pa so male jagode v zbitih grozdih, s sočnoi in sladko vsebino. Modri pinot spada med vinogradniško bolj zahtevne in delovno intenzivne sorte, saj jagode s tanko kožico zahtevajo izkušenega vinogradnika. Na gensko nestabilnost kaže tudi zanimivost, da celo klonski potomci iste matične rastline niso enaki, ampak se razlikujejo po velikosti in obliki jagod in grozdov. Pogosto imajo celo različne arome ali pa srečamo na enem grozdu vse tri barve. Slava vinu v umetnosti je domala brezkončna, zato je dogodek nosil tudi kulturno noto. Zasedba Kranjci je otvorila dogodek z državnima himnama Slovenije in Francije. Organizatorji so program zasnuli z razmislekom: ker modri pinot (Pinot Noir) izvira iz Francije je bila izvedena marseljeza, slovenska zdravljica pa priča ne le o državi gostiteljici, temveč o mestu, ki ga ima vinska kultura v slovenski tradiciji. Dogodek se je zaključil s festivalsko predstavitvijo okoli 30 modrih pinotov desetih vipavskih pridelovalcev. V Hiši pinotov štefeto slavljenja modrega pinota danes predajajo v vinograd – pričenjajo namreč s trgatvijo modrega pinota za bazno vina za svoje peneče vino Emperor of Love, ki je ravno na mednarodni dan modrih pinotov doživela prvo premierno pokušino pred 5 leti. | Na dogodku so svoje modre pinote predstavile vipavske vinske kleti: Burja, Benčina,Čuk,Jamšek,Pasji rep,Saksida,Sanabor,Mansus, Tilia estate in Vipava 1894. | Vir/Foto: IUFC