KGZS: Reforma slovenskega kmetijstva se piše brez upoštevanja kmeta in potrošnika

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kgzs.webp)Nevladne kmetijske organizacije so predstavile enotno stališče glede predlaganih sprememb v kmetijski in gozdarski zakonodaji. Ugotavljajo,da predlagan paket zakonodaje ogroža slovenskega potrošnika in prehransko varnost države, slabi kmetijski in gozdarski sektor, kmetom jemlje dostojanstvo, potrošnikom pa svobodo gibanja ter izbiro lokalno pridelanih in predelanih živil. »Prehranska suverenost je temelj obstoja vsake države, kar v obdobjih blagostanja politiki pogosto pozabijo. Kmetijstvo, začetek prehranske verige, je tako prepuščeno mačehovskemu odnosu odločevalcev. Na mizi imamo obsežen paket zakonskih sprememb v javni obravnavi. Nevladne stanovske kmetijske organizacije skupaj z zaposlenimi na pristojnem ministrstvu z vso strokovnostjo, zavzetostjo in konstruktivnostjo sodelujemo v delovnih skupinah ter sočasno oblikujemo verjetno najobsežnejši sveženj zakonskih sprememb doslej. Poleg tega je bil vložen tudi poslanski predlog zakona o KGZS. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je institucija, ki se je gradila desetletja. Populistični predlog o prostovoljnem članstvu resno ogroža razvoj slovenskega kmetijstva,« so med drugim izpostavili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. **Jože Podgoršek**, predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) **Borut Florjančič**, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) **Eva Golob**, predsednica Zveze kmetic Slovenije **Irena Ule**, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) **Boštjan Noč**, predsednik Kmečke iniciative **Boštjan Slemenšek**, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) **Jernej Redek** in predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije (ZHGKS) **Peter Demšar**. | Ministrico presenetil odziv kmetijskih organizacij Kmetijsko ministrico Matejo Čalušić je napoved kmetijskih organizacij, da zaenkrat ne bodo več sodelovale v delovnih skupinah, ki preučujejo področni zakonodajni paket, presenetil. V odzivu je poudarila, da osnutkov zakonov niso pripravljali v tajnosti ter da namere organizacij po izstopu ne more razumeti drugače kot izsiljevanje. "Način komunikacije prek medijev je zame izredno presenetljiv, zlasti zaradi našega formalnega odnosa in neformalnih sestankov, ki jih imamo na ministrstvu," je sporočila v izjavi za medije. | Kljub sodelovanju in usklajevanjem na delovnih skupinah ministrstva niso prejeli nobenih pisnih zagotovil glede predlaganih sprememb. »Z današnjim dnem prekinjamo sodelovanje v delovnih skupinah, dokler pristojno ministrstvo ne pošlje pisnih odgovorov na že podane predloge sprememb. Na usklajevanjih odločevalci niso bili prisotni. To zbuja strah v smiselnost opravljenega dela vseh, ki so sodelovali pri pregledovanje zakonodaje ter podajanju predlogov. Nadaljujemo, ko dobimo odgovore in se vrnemo za pogajalsko mizo z odločevalci.« Spreminjati kmetijsko zakonodajo, v njeno pripravo pa ne vključiti ključnih deležnikov, poraja domnevo, da gre za postopek uvajanja sprememb v škodo kmetov, kmetijstva, gozdarstva ter vseh prebivalcev Slovenije. Ob dejstvu, da živilska industrija v Sloveniji ni v slovenski lasti, tovrstno ravnanje razumejo kot pripravo na organiziran pokop slovenskega kmetijstva. Kljub temu, da se uvajanje nove zakonodaje ne omenja kot reforma, gre za reformo. Izvedeno prek E demokracije v dveh mesecih. Tak postopek predstavlja problem, ker o ničemer ni moč poglobljeno razpravljati. Cilj kakršnihkoli sprememb bi morala biti stabilnost sektorja in prehranska suverenost države. Dodaten razlog, da gre za domnevno namerno izključevanje, ki napoveduje nepredvidljive daljnosežne posledice ter slabitev slovenskega kmetijskega in gozdarskega sektorja so različne pobude glede spremembe organiziranosti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so se pojavile vzporedno s predlogi sprememb zakonodaje. »Zbornica je orodje demokracije in zagotovo bi bilo precej lažje vladati, če ustanove, ki je sposobne hitrega odziva, ki varuje pravice in skrbi za odgovornost tistih na položaju moči, kmetijstvo ne bi imelo,« razlaga njen predsednik. Ob tem izpostavlja: »Krizne situacije so že pokazale, da znamo kmetje in vsi, ki jim je kmetijstvo blizu, strniti vrste v želji, da se zgodba, ki jo uresničujemo v smislu prireje, pridelave in predelave hrane ter urejenosti krajine, nadaljuje. Kmetijstvo in gozdarstvo je zgodba posameznikov in skupnosti ter predstavlja eno nujnih opor prehranske suverenosti prebivalcev Slovenije v prihodnosti, ki jo izrisujejo neugodni globalni premiki.« Kmetijske nevladne organizacije v sklopu predvidenih sprememb, ki jih prinašajo predlogi nove zakonodaje, pozivajo k zaščiti slovenskega kmetijstva. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/kmetijstvo mladi web.jpg>) V sklopu pripomb na predlog Zakona o kmetijskih zemljiščih nasprotujejo umeščanju sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, saj bi to vplivalo na 130.000 hektarjev zemlje, ki je ključna za pridelavo hrane. Takšne zahteve ne sledijo ciljem ohranjanja rodovitnih tal. Tla moramo ohranjati kot nenadomestljiv naravni vir ter preprečiti konkurenco med rabo tal za pridelavo hrane in rabo tal za postavljanje sončnih elektrarn. Te naj se ohrani in na novo postavlja na površinah streh kmetijskih objektov. Podpirajo takojšnjo zaščito trajno varovanih kmetijskih zemljišč brez prehodnega obdobja za vsa zemljišča, ne glede na lastništvo. Prav tako predlagajo, da se odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč ne namenja nakupu kmetijskih zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Namenjena naj bo plačevanju nadomestil zaradi omejevanja lastninske pravice, obnovi zaraščenih in degradiranih kmetijskih zemljišč ter za gradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov. V sklopu sprememb Zakona o kmetijstvu nasprotujejo določbi, da je KMG MID (identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva) javen podatek, kar bi prav tako odprlo možnost špekulacij, razkrivanje poslovnih odločitev in vplivalo na svobodno gospodarsko pobudo. Podpirajo spremembo po vzoru avstrijskega modela, kjer prva stopnja predelave kmetijskih pridelkov še vedno spada v okvir osnovne kmetijske dejavnosti (na primer mleko-jogurt, meso-salama, žito-moka). To bi zagotovilo povečanje konkurenčnosti kmetij, zmanjšalo birokracijo in davčne obremenitve. Izpostavljajo nujnost natančne določitve vpliva sprememb na davčne in socialne politike. Prav tako poudarjajo nujnost ohranitve Sveta za kmetijstvo in podeželje kot posvetovalnega telesa. Predlagani Zakon o hrani ocenjujejo kot nerazumljiv, saj se večina členov sklicuje na dodatna navodila, ki naj bi jih naknadno izdalo pristojno ministrstvo. »Sklicevanje na nepoznane vsebine, ki nam, kljub obljubi, še niso bile posredovane, onemogoča pravilno razumevanje in presojo posameznih členov zakona,« poudarjajo strokovnjaki. Zagotoviti je treba prehransko suverenost države, ki je pravica ljudi, pokrajin in držav do določanja svojih pravil glede kmetijske in zemljiške politike, ribištva, delovne sile in pridelave lastne hrane. Predlog zakona o hrani sicer navaja uredbe Evropske unije, ki se z njimi izvajajo, a gre le za posamezne določbe evropske zakonodaje, ki so še v pripravljalni dobi. Prav tako čudi uporaba izraza "kmetijski proizvod", ki ga je treba nadomestiti s "kmetijski pridelek", saj "proizvod" lahko zavajajoče pomeni tudi laboratorijsko proizvedena živila. V slovenskem jeziku že imamo izraze, kot je prireja in pridelava hrane, ki zelo natančno opredeljujejo nastanek hrane, zato jih je treba uporabljati tudi v zakonodaji. Zakon o hrani mora urejati odnose v celotni agroživilski verigi na območju lokalnega trga oziroma celotne Slovenije. Evropski predpisi prav tako dopuščajo shemo kakovosti »gorski«, ki pa ni zajeta v predlogu zakona o hrani. A shema kakovosti »gorski« je za slovenske kmetijske pridelke in izdelke pomembna in obetavna, saj daje pridelkom in izdelkom na višinskih kmetijah višjo vrednost. Pozivajo k nujnosti jasnega označevanja izvorno slovenskih kmetijskih pridelkov in izdelkov z nacionalno shemo »Dobro je vedeti«, ki naj bo za kmete brezplačna. »Bodimo zgled visoke kakovosti. Slovenski kmetje so zaradi naravnih danosti in svoje butične pridelave dragoceni z vidika ohranjanja poseljenosti podeželja, varovanja okolja, kulinarične tradicije ter kulturne dediščine. Potrošnik si želi vedeti, kaj uživa, mora poznati zgodbo hrane in pri tem imeti svobodo odločanja, kaj bo kupil. To je razlog, da rabimo preproste, jasne in zaupanja vredne oznake,« izpostavljajo predlagatelji sprememb. Kritični so do sheme kakovosti »Živilo iz živalim prijazne reje«, saj menijo, da je neprimerna za slovenske razmere in bi škodovala rejcem ter potrošnikom. »Za slovenske kmetijske in prehrambne razmere je shema nesprejemljiva. Rejcem prinaša negativno označbo, potrošnikom prazen krožnik, državi zaraščen prostor, turistom pa zapuščeno in neurejeno krajino.« Ključne pripombe na predlog Zakona o varni hrani in krmi gredo v smeri ohranitve tradicionalnega načina pridelave in reje. Zakon naj omogoča tradicionalno pridelavo in neposredno prodajo kmetijskih pridelkov ter preprosto dokumentacijo, ki ne bo dodatno obremenjevala kmetij. Pomembna je tudi podpora malim klavnicam, saj so ključnega pomena za hribovska območja in za zmanjšanje stresa živali. Predlog zakona ne opredeljuje jasne ločitve med živili, ki izvirajo iz rejnih živali in laboratorijsko-industrijsko proizvodnjo, ki dolgoročno uničuje slovensko živinorejo ter posledično slovensko kulturno krajino. Zato je nujna zakonska ločitev proizvodov iz laboratorijsko-industrijske proizvodnje (npr. proteini) od izdelkov iz tradicionalne reje živali, po vzoru Francije. Predlaga se opredelitev lokalnega trga, ki naj obsega celotno Slovenijo, kar je skladno s tolmačenjem Evropske komisije za manjše države. Prav tako je nujna ustrezna prilagoditev zakonodaje, ki bo omogočila kmetijam večji obseg pridelave, predelave in prodaje ter s tem boljše pogoje za preživetje. »Želimo si le pogoje, ki so dobro uveljavljeni v ostalih državah članicah Evropske unije in jih zakonodaja omogoča.« V sklopu Zakona o varni hrani in krmi se predlaga umestitev vseh možnosti za uporabo živalskih stranskih proizvodov in s tem prepreči odpad teh surovin. Nujna je poštena obravnava vseh živil na trgu v smislu, da morajo vsa živila, tudi tista iz uvoza, izpolnjevati enake zahteve glede obremenitev in uporabe zaščitnih sredstev. Vsa živila in krma, ki izvirajo iz GSO surovin, morajo biti jasno označena. Prav tako mora biti jasno označen izvor in poreklo vseh živil, tudi tistih iz tretjih držav. »Zakon o varni hrani ne ščiti slovenskega potrošnika niti slovenskih rejcev, saj ne predvideva jasne ločitve med pristnimi živili, ki izvirajo iz tradicionalne prireje, in v laboratoriju proizvedenimi živili. Za ta živila ne poznamo dolgoročnih učinkov na zdravje, okolje, družbo in gospodarstvo. Posledice uživanja niso znane in sestava ni enaka naravnim živilom. Tovrstni korporacijski izdelki dolgoročno ogrožajo trajnost podeželskih območij in evropski način življenja. Z industrijsko-laboratorijskimi izdelki, ki jim dajeta prednost tako Zakon o hrani kot Zakon o varni hrani, se uničuje tradicionalna slovenska reja domačih živali, izgublja kulturna krajina, uničuje gastronomska pestrost podeželja in slabi utrip podeželskega gospodarstva. In nenazadnje, vse to ogroža prehransko suverenost države. Ne gre pozabiti, da kdor obvladuje trg s hrano, obvladuje državo.« Zakonsko je treba opredeliti pogoje in obsege zakola za lastne potrebe, kot to omogoča EU zakonodaja. Prodaja s premičnih stojnic naj bo preprosta za slovenske kmete, brez dodatnih zahtev, kot je, recimo, soglasje upravljalca ceste. Ravnanje s hrano po roku uporabe po sistemu »poglej, povohaj, poskusi« za živila brez opredeljenega datuma uporabe, bi zmanjšalo zavržke hrane, kar je skladno s cilji Evropske unije o zmanjševanju zavržkov. »Zakon o varni hrani bi prav tako moral opredeljevati vse tradicionalne načine pridelave, predelave, poti trženja, možnosti uporabe vseh organskih mas, ki so manjšega tveganja, da bi kmetje lahko v praksi z vseh zornih kotov še naprej kmetovali v krogotoku hranil na kmetiji brez dodatnih analiz in meritev. Za neposredno prodajo na lokalnem trgu ne sme biti zahtevano sortiranje sadja, zelenjave. S tem bi se večal obseg pridelane hrane na družinskih kmetijah, ki bi jih zakon moral ščititi.« Zakon o zdravju živali potrebuje jasnejše opredelitve, zlasti glede odškodnin za rejce živali. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja na nujnost določitve natančnega seznama bolezni in zoonoz, za katere bo država izplačevala odškodnine. Poleg tega naj zakon zajema tudi škodo, ki nastane zaradi omejitev premikov živali. »Zahtevamo opredelitev jasne metodologije izračuna odškodnin, ki poleg tržne vrednosti živali upošteva tudi potencialno plemensko vrednost, ogroženost pasme v primeru avtohtonih živali in potencial prenosa genetske vrednosti na potomce. Postopek za izplačilo odškodnine naj se začne po uradni dolžnosti z izdanjem odločbe uradnega veterinarja.« ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/traktor-poljoprivreda-freepik.webp) Ključni pomisleki glede predlaganih sprememb v Zakonu o zaščiti živali se tičejo reje kokoši nesnic v smislu nasprotovanja popolni prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah do konca leta 2028. Predlagajo postopno prepoved, ki naj sledi prehodnemu obdobju, ko bo to urejeno tudi na ravni Evropske unije. »Kmetije z rejo kokoši nesnic so lahko kandidirale na javne razpise in se potegovale za evropska sredstva, ki posledično prinašajo obveznosti, ki trajajo dlje kot le do leta 2028. Obenem poudarjajo, da je v Sloveniji dovoljena le reja v obogatenih kletkah, ki zagotavlja prirejo jajc višje kakovosti, ki jo zagotavljajo nadzorovani pogoji. Prav to je razlog, da po teh jajcih posegajo javni zavodi in Horeca sistem. V primeru, da tovrstne prireje jajc v Sloveniji ne bo, trg ne bo ostal prazen, temveč ga bodo zapolnila jajca tovrstnih rej zunaj naše države. In še, da za slovenske rejce zahtevajo le enakovredne prehodne pogoje, kot jih napoveduje in omogoča Evropska komisija. Samo to in nič več od tega.« V zvezi z odvzemi živali zaradi posebnih okoliščin se zahteva, da sredstva od morebitne razlike kupnine prodanih živali pripadajo lastniku živali. »Tak lastnik je nenazadnje že tako ali tako v socialno ogroženi situaciji,« poudarjajo. Opozarjajo, da čipiranje mačk na kmetijskih gospodarstvih ni izvedljivo. V tem primeru ne gre za hišne ljubljenčke, temveč živali, ki imajo na kmetijah pomembno vlogo. Se prosto živeče na kmetiji in pomagajo pri uravnavanju populacije škodljivcev ter prispevajo k manjšem tveganju za prenosa bolezni, ki jih prenašajo glodavci. Zahteva se izvzetje kmečkih mačk iz tega predpisa. V zvezi z vzrejo tujerodnih živali (papige, kače, želve, …) pozivajo k uskladitvi predlaganih sprememb z rejci tujerodnih in eksotičnih živali na območju Slovenije. Predloženih je bilo več predlogov k Zakonu o gozdovih v korist lastnikov gozdov in aktivnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdarstvo je za velik del kmetij temelj njihovega obstoja in pomembno prispeva k izboljšanju pogojev za prirejo hrane. Kmetje prihodke iz gozdarstva večinoma vlagajo v izboljšanje kmetijske proizvodnje in splošnega stanja na kmetiji. Gozdarstvo in kmetijstvo sta na kmetiji nedeljiva celota, na ravni Slovenije in svetovanja pa Zakon o gozdovih nadaljuje pomanjkljivo obravnavo ekonomskega vidika gozdarstva. Tako je predlog zakona v javni obravnavi lastnike popolnoma izključil iz procesa načrtovanja o njihovi lastnini. Prav tako se lastniki gozdov ne strinjajo z visokim dvigom kazni, še posebej ob dejstvu, da se ohranja obvezne odločbe v upravnem postopku za odobritev vseh del v gozdovih.