Kavkaška jelka praznični trend, trajnostno primernejša domača smrečica

Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke. Te imajo letos rdeče nalepke. Kavkaška jelka izvira s Kavkaza, kjer ima razmeroma majhen areal, je pa zanimiva tudi po tem, da med vsemi jelkami zraste najvišje. V naravi so drevesa visoka od 60 do celo 80 metrov in imajo zelo lepo rast in obliko, je za STA opisal profesor z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti **Robert Brus**. V primerjavi z domačimi smrekami so kavkaške jelke kot božična drevesa zanimiva tudi zato, ker imajo iglice močneje pritrjene na vejice. Tudi če so dlje časa v toplem prostoru, zato iglic ne začnejo tako hitro odmetavati oz. jih sploh ne odvržejo. Poleg tega so vejice zelo na gosto obraščene z iglicami, tako da je videz teh krošenj bogat in košat. Večino kavkaških jelk trgovci k nam pripeljejo iz Zahodne Evrope, saj je največ gojiteljev v Belgiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji. Gojijo jih v posebnih zunajgozdnih nasadih. Jelke za prodajo so običajno stare okoli deset let in vzgajane posebej za ta namen, je opisal Brus. Z vidika trajnosti pa Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) za praznično okrasitev priporoča domače smrečice, ki jih na tržnicah in tudi v nekaterih trgovskih centrih prodajajo opremljene s posebnimi nalepkami ZGS. Z njimi morajo biti označena posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov ali nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji, ki so namenjena za okras in praznovanje. Letošnje nalepke so rdeče barve. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na ZGS skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število pa morajo odšteti po 40 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija, so še izpostavili na ZGS. Kot pravi Brus, je domača smreka manj priljubljena, ker se ji razmeroma zgodaj osujejo iglice. "Ta problem je rešljiv na način, da se smreko postavi v posodo z vodo. In če smreka ni že predolgo odrezana, recimo če je sveža par dni, in če spodaj odrežete centimeter, dva ali tri debla, preden jo postavite v vodo, brez težav zdrži tudi do konca januarja, ne da bi začela odmetavati iglice," je kot rešitev ponudil profesor. Kot je še poudaril, z nakupom domače smrečice podpremo tudi domače gojitelje. Zelo redko pa se kot praznično okrasno drevo pojavlja domača jelka, ki sicer kot tretja najpogostejša vrsta v slovenskih gozdovih predstavlja 7,5-odstotni delež lesnih zalog. Z občutno večjim deležem sta na prvih dveh mestih bukev in smreka. Kot je opozoril Brus, se jelka pri nas v večjem delu Slovenije zelo težko pomlajuje. Težava je predvsem objedanje zaradi divjadi. "Tako da že s tega stališča je mlada jelka v gozdu zelo zelo dragocena in jo je pravzaprav škoda za tak namen. Razen če prihaja iz takih predelov Slovenije, kjer se dobro pomlajuje," je dejal Brus. Opozoril je še na en vidik uvoza kavkaške jelke. Stroka namreč odsvetuje odlaganje odpadkov tujerodnih vrst v naravo, ker obstaja nevarnost, da se s tem tja zanese bolezen ali škodljivec, ki ga v naših gozdovih še ni. Tako svetuje vsem, ki se bodo odločili za kavkaško jelko, da jo po uporabi bodisi kompostirajo bodisi zažgejo. Se pa tudi Slovenija ponaša z dvema mogočnima jelkama. Najdebelejša, Črmošnjiška jelka, ima obseg več kot šest metrov in naj bi bila stara več kot 280 let. Najvišja jelka pri nas pa je Rajhenavska jelka, ki je po podatkih iz leta 2019 visoka 55 metrov, njen obseg znaša več kot pet metrov, stara pa naj bi bila več kot 500 let. Obe rasteta v Kočevskem rogu. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore