Jutri zaradi protesta kmetov najmanj 500 traktorjev v Ljubljani

Zbiranje obvestil policije pri kmetih glede udeležbe na torkovem protestu ni signal represije, ga pa nekateri tako razumejo, je v odzivu za STA na objavo kmeta, ki je v preteklih dneh zaokrožila na družbenih omrežjih, dejal predsednik sindikata kmetov **Anton Medved**. Po njegovih besedah to ni bil osamljen primer, gre pa za običajno prakso policije. "Glede na to, da smo tudi mi policijski sindikat, ko so stavkali, podprli, menim, da bodo tudi oni nas obravnavali kot državljane, ki imamo ustavno pravico protestirati," je glede zapisa enega od kmetov na družbenem omrežju o tem, da so ga med delom na kmetiji obiskali policisti in spraševali o njegovi morebitni udeležbi na torkovem protestu v Ljubljani, še poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije. V sindikatu medtem v zvezi s protestom, ki se bo začel v torek ob 12. uri pred državnim zborom v Ljubljani, usklajujejo še zadnje podrobnosti. Udeleženci protesta vse od Prekmurja in Primorske do hrvaške in avstrijske meje bodo v zgodnjih dopoldanskih urah z organiziranimi avtobusnimi prevozi in osebnimi avtomobili krenili na pot proti prestolnici, tisti iz okoliških krajev pa bodo prispeli s traktorji in z njimi pripravili mimohod, je orisal Medved. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo traktorjev skupaj zbralo okoli 500, a hkrati opozoril, da je povsem natančno število težko napovedati. "Predvidevamo, da jih bo več, kot jih je bilo na zadnjem shodu," je dejal. Dodano je pojasnil, da vsi traktorji ne bodo prišli v prestolnico, temveč se bodo zbrali na štirih do petih zunanjih lokacijah, odkoder bodo, v kolikor bo to potrebno, prišli izrazit podporo tudi v Ljubljano. "Podrobnosti o lokacijah bodo znane tekom današnjega dne," je še dodal. "Kmete pozivamo k varnemu, mirnemu in kulturnemu protestu. Menimo, da je to naša ustavna pravica, ne želimo zganjati panike in nemirov ne v središču Ljubljane in ne med našimi ljubimi potrošniki," je bil jasen. Kmetje zahtevajo in pričakujejo, da v celoti izpogajajo zahteve, ki so jih podali na vlado. Če s tem ne bodo uspeli, potem enostavno ne bo več pogojev za normalno kmetovanje, meni Medved. "Okoljevarstvene organizacije so začele na naših kmetijah, zemljiščih in lastnini postavljati režime. Kmetje na svoji zemlji nismo več absolutni gospodarji in tega si več ne moremo dovoliti," je poudaril. Po njegovih besedah so torkov shod prijavili in napovedali pristojnim institucijam. "V Ljubljano prihajamo, da si izborimo pogoje, ki jih imajo ostali evropski kmetje, ne prihajamo po denar, imamo zahteve glede normalnih pogojev za kmetovanje. Zakonodajni ukrepi, ki so predvideni, kot je zakon o varstvu živali, nas samo omejujejo," je vnovič pojasnil razloge za protest. O podpori političnih strank pa je dejal, da želijo biti "z njimi vse stranke, ne zgolj SLS". "Se jim zahvaljujemo, ampak jih ne rabimo, naj bodo tam, kjer so bili do sedaj. Politika naj nas pusti pri miru, mi rešujemo kmečki stan in pogoje za kmetovanje ter hkrati tudi, da bodo imeli mladi voljo do kmetovanja. Naš največji cilj je mlade ohraniti na kmetijah," je še izpostavil Medved. Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, ter da se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo. Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter takojšnji začetek učinkovitega upravljanja populacije. Prav tako zahtevajo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države. Podoben shod, kot bo potekal v torek, so že pripravili 24. marca, čemur je nato sledil sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine. Minuli teden so nato predstavniki organizacij s področja kmetijstva javnost obvestili, da so opustili pogajanja z vlado, saj da ta ne izpolnjuje njihovih pričakovanj. Kot so pojasnili, je bil "kaplja čez rob" predlog novele o zaščiti živali, ki je zanje ponižujoč.