IVAN ĆIBARIĆ: Mali trgovci imamo na Hrvaškem 310 članov z več kot 500 trgovinami

**Kako je prišlo do tega, da vas je organizator te konference poklical (TZS in sekcija malih trgovcev) in kaj lahko poveste o stanju v katerem je vaše stanovsko združenje oz. mali trgovci na Hrvaškem, saj je pri nas v Sloveniji zelo slabo in je vedno več zapiranj, medtem ko se zdi, vsaj na prvi pogled, da je pri vas bolje?** Pri nas je v Združenju 310 članov z več kot 500 trgovinami. Glede na to, da osebno prihajam iz živilskega sektorja in predstavljam male trgovce, ki se ukvarjajo najbolj s prodajo živil, sem prišel predstaviti naše delovanje. To temelji predvsem s skupnim nastopom glede nabave v razmerjih s proizvajalci in dobavitelji, ki nas lahko kot tako edino reši, da preživimo. S skupnimi akcijami in aktivnostmi tudi kar zadeva trženje oz. marketing nastopamo na trgu, saj smo lahko le tako močnejši. **Slovenski mali trgovci imajo lahko trgovine odprte ob nedeljah in praznikih, a jim povečini tudi to ne pomaga za preživetje in smo priče njihovemu osipu. Kako je s tem na Hrvaškem, kjer imate dovoljenih 16 nedelj za obratovanje v letu, kajne?** Pri nas je zakonsko res določeno, da imamo lahko odprto 16 nedelj v letu, od začetku pa smo mali obrtniki proti temu zakonu, saj je država postavila odredbe tako kot jih je in mali obrtniki za razliko od velikih trgovinskih verig moramo za poslovanje zagotoviti garancijo s svojim imetjem, kar zadeva osebne dohodke za zaposlene in ostalo. Že zaradi tega smo v bolj neenakovrednem položaju od velikih igralcev. Mi smo za to, da se nedelje kot delovne dni bodisi ukine za vse ali pa da se mali trgovini dovoli, da lahko vse nedelje oz. praznike delajo vsaj družinski lastniki trgovin, če že ne njihovi zaposleni delavci. Na ta način, ki ga imamo v veljavi sedaj, smo enostavno zmedli naše kupce, ki ne vedo niti kdaj in niti kdo dela ob nedeljah in praznikih ter so izgubljeni v zmedenih informacijah, ki jih dobivajo. **Ali lahko komentirate moč velike verige z formati majhnih trgovin in sicer Studenca, ki je z nakupom Kee vstopil tudi na slovenski trg, ravno danes na dan te konference pa so vstopili tudi na borzni trg Hrvaške in Poljske?** Na žalost članov našega Združenja, ki so v glavnem iz starejše populacije, je Studenac že tako močan, da lahko kupi vse kar jim je zanimivo. Glede na to, da vemo, da je lastnik poljski sklad gre po mojem za to, da pripravljajo teren za nekega novega močnega igralca. **Kaj je meja na Hrvaškem, ko ločite male trgovce od velikih, saj imamo v Sloveniji na primer take, ki jih uvrščamo med male kot sta npr. Fama, ki ima več kot 25 trgovin ali Jager,ki jih ima več kot 40?** Tudi pri nas so taki, ki imajo po 20 trgovin, a to ni nikakršen pogoj za članstvo. Torej število trgovin ali kolikšen promet imate nista pogoj, da si naš član, bistvo našega članstva je za vse pridobivati najboljše možne pogoje. Slišim od kolegov v Slovenij, da se soočajo s podobnimi težavami kot pri nas, ko gre v primeru t.i. »izvenfaktornih dajatev«, ki očitno ne podlegajo zakonu o pošteni trgovinski praksi. **Na to konferenco so vas poklicali tudi zaradi prakse odkupa povratne embalaže na Hrvaškem, ki postaja vedno bolj aktualna tema tudi v Sloveniji. Kaj ste jim povedali?** Na Hrvaškem je na enoto embalaže neobdavčena cena 7 centov za nadomestilo enote in ko ljudje plastenke oz.embalažo vračajo dobijo toliko, a smo se pri tem srečali z veliko težavo in sicer je problem v tem, da če to odkupujete strojno imate 0,019 na cenovno enoto, pri malih obrtnikih pa je cena za odkup 0,05, kar predstavlja štirikratno razliko. Glede na to, da lahko pri velikih trgovcih dela stroj, pri manjših pa morate zaposliti človeka, da to sortira oz. odkupuje, je nemogoče s tako skromnim nadomestilom biti poslovno uspešen. Moralo bi biti ravno obratno in bi bilo pošteno več plačati za »ročno« odkupovanje, saj en tak stroj stane cca.30.000 evrov in si ga majhni igralci v trgovini ne moremo kar tako privoščiti. Po nekih ocenah moramo s tem sistemom, ki ga imamo, kar 2 do 3 leta odkupovati embalažo, da bi si lahko privoščili tak stroj, ki pa se lahko kasneje vedno pokvari s čimer nato seveda nastanejo novi stroški. | Kavcijski sistemi za embalažo pijač delujejo že v številnih evropskih razvitih državah kot so: Nemčija, Švedska, Nizozemska, Norveška, Slovaška, Latvija, Malta, Litva, Estonija ,Islandija itd. 1.januarja leta 2025 bo kavcijski sistem v Avstriji, tega leta ga bodo vzpostavile še: Irska, Portugalska, Grčija, Poljska in mogoče še katera država, medtem ko ga v Sloveniji zaradi pritiskov različnih lobijev očitno ne moremo pričakovati pred letom 2027. Trenutno naj bi po uradnih podatkih, če jim gre seveda verjeti, v Sloveniji ločeno zbrali kar 85% plastenk pijač in na ta način bomo zlahka dosegli postavljen kriterij EU, da je treba do 1.januarja 2029 zbrati 90%.Najstarejši kavcijski sistem za embalažo pijač je sicer na Švedskem (1984).Kavcijski sistemi so edini znani način doseganja predpisanih ciljev EU, ki je zastavila že do leta 2025 reciklirati 77 % plastenk ter 90 % do leta 2029. Cilj vsebnosti 30 % reciklata v novih plastenkah leta 2030 bo zvišal tudi povpraševanje po kakovostnem recikliranem materialu. | Vir/Foto: Instore