Investicije lani z rekordom po uvedbi evra

Največ novih investicij, blizu polovica, je bilo ustvarjenih v osrednjeslovenski regiji, najvišjo rast investicij pa so beležili v obalno-kraški regiji, je ta teden objavil statistični urad. Uvedba evra je na začetku pomenila močan veter v jadra investicijski dejavnosti v Sloveniji, a je bum prinesel tudi številna tveganja, ki so se kmalu izrazila v številnih nasedlih naložbah, do katerih je prišlo po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize. V letu 2009 je prišlo do 19-odstotnega padca investicij, negativni trendi so se nadaljevali do 2011, nato pa so sledila leta stagnacije. Z 2018 se je investicijska dinamika spet okrepila, a jo je leta 2020 presekal koronski šok, ki je povzročil 17-odstotno nazadovanje investicij v osnovna sredstva. V 2021 je ob krepkem gospodarskem okrevanju sledila njihova 21-odstotna rast, kar je bilo največje letno zvišanje po prevzemu evra. Lani pa je bila tako kljub nižji rasti kot v 2021 dosežena najvišja dosedanja raven investicij v času članstva v evrskem območju. Od 7,895 milijarde evrov skupnih investicij v osnovna sredstva, ki so jih ustvarila podjetja in ustanove z najmanj 20 zaposlenimi, so največji del te vrednosti po podatkih statističnega urada ustvarila podjetja na področju dejavnosti javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost, torej državne ustanove. Nanje je odpadla četrtina vseh investicij. Sledila so podjetja v predelovalnih dejavnostih s 24 odstotki. V dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti so se investicijska vlaganja lani zvišala za 20 odstotkov, v predelovalnih dejavnostih pa za 18 odstotkov. Tudi lani je bilo največ investicij izpeljanih v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 44 odstotkov. Leto pred tem je bil delež pri 46 odstotkih. Osrednji Sloveniji sta sledili podravska (v obeh letih 10 odstotkov) in savinjska (lani 10 odstotkov, v 2021 pa devet odstotkov). Od statističnih regij je bilo več kot 500 milijonov evrov investicij lani ustvarjenih še v gorenjski regiji, drugod vrednost investicij ni dosegla te ravni, najnižja pa je bila v zasavski in primorsko-notranjski regiji. Vrednost investicij se je zvišala v vseh statističnih regijah, najbolj pa v obalno-kraški (za 30 odstotkov). Sledili sta goriška (za 29 odstotkov) in primorsko-notranjska (za 25 odstotkov). Investicije v osnovna sredstva sestavljata dve glavni skupini - investicije v gradbene objekte in prostore ter naložbe v opremo, stroje in prevozna sredstva. Vrednost investicij v gradbene objekte in prostore se je na letni ravni zvišala za 18 odstotkov, kar je bilo sicer za tri odstotne točke nižja rast kot v 2021. V strukturi vseh investicij so te naložbe predstavljale 49 odstotkov. Vrednost investicij v stroje, opremo in prevozna sredstva pa se je v primerjavi z 2021 lani zvišala za 14 odstotkov, medtem ko je bila leto pred tem rast 23-odstotna. V strukturi vseh investicij so te naložbe predstavljale 47 odstotkov. Preostale štiri odstotke so predstavljale investicije v neopredmetena sredstva. Rast investicij v osnovna sredstva se po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih nadaljuje tudi letos, a z nižjo dinamiko. V tretjem četrtletju je bila njihova medletna rast 8,3-odstotna. Medtem ko so se investicije v gradbene objekte zviševale za četrtino, pa so se investicije v stroje, opremo in prevozna sredstva ob šibkejši gospodarski dejavnosti zmanjševale za skoraj desetino. Vir: Sta Foto: Arhiv Instore